Izračunali, koliko bi vsakega Evropejca stala širitev EU na Zahodni Balkan

Če bi se celoten Zahodni Balkan "čez noč" pridružil Evropski uniji (EU), bi to za Unijo pomenilo strošek v višini 46,6 milijarde evrov oziroma 6,66 milijarde evrov letno. To kaže, da strošek širitve ni preizkus proračunskih zmogljivosti EU, temveč njene politične volje, je navedeno v študiji "Koliko me stane Zahodni Balkan?"

Ob pričakovanih prispevkih novih članic v višini 12,09 milijarde evrov bi neto finančni izdatek v sedmih letih znašal 34,51 milijarde evrov oziroma 4,93 milijarde evrov letno.

Z drugimi besedami, bruto znesek bi pomenil 3,85-odstotno povečanje glede na trenutni večletni finančni okvir (VFO), 0,0150 odstotka letnega bruto nacionalnega dohodka (BND) EU in 5,29 evra na prebivalca, kar je cena "kave in peciva", je dejal Strahinja Subotić iz Centra za evropske politike, ki je študijo pripravil skupaj z Ano Milinković.

Subotić po poročanju N1 Srbija poudarja, da bi neto znesek ustrezal 3,23 odstotka VFO, 0,0111 odstotka letnega BND EU in 3,92 evra na prebivalca EU letno.

Strošek za EU majhen, spodbuda za regijo pa velika

Prav tako bi bila po besedah Subotića spodbuda za regijo precejšnja, čeprav bi bil vpliv na proračun EU omejen.

Bruto znesek bi pomenil štirikratno povečanje v primerjavi s trenutnimi sredstvi za Zahodni Balkan v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), ki znašajo 12,2 milijarde evrov. To bi ustrezalo 4,48-odstotnemu deležu celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) regije. Ti predvideni podatki poudarjajo transformativni potencial vstopa, saj zagotavljajo vire, ki lahko pospešijo konvergenco in spodbudijo dolgoročno gospodarsko rast, poudarja Subotić.

Subotić v analizi ugotavlja, da bi se bruto dodeljena sredstva za Zahodni Balkan po vstopu povečala na 63,58 milijarde evrov, če upoštevamo izključno nepovratna sredstva iz instrumenta Next Generation EU (NGEU). Če vključimo tako nepovratna sredstva kot posojila, se ta znesek poveča na 72,43 milijarde evrov, kar je scenarij z največjim fiskalnim učinkom.

Dodaja, da ti rezultati kažejo, da je širitev na Zahodni Balkan geopolitična nujnost, ki je za EU in njene države članice fiskalno izvedljiva.

Ali Srbija res želi v EU?

Srbski minister za evropske integracije Nemanja Starović je dejal, da ta študija ponuja argumente vsem tistim, ki podpirajo vstop Srbije v Unijo, ter da je Srbija pri tej nameri odločna.

Glede neudeležbe Srbije na vrhu EU – Zahodni Balkan v Bruslju je Starović dejal, da je bil zaradi odnosa do rezultatov reform v zadnjih štirih letih državljanom Srbije poslan slab signal, ki podžiga protievropske narative in jemlje voljo nosilcem reformnih procesov v družbi.

Pravi, da ni odvetnik EU in da zastopa "srbske interese", ter ugotavlja, da niti znotraj same EU ni soglasja. Svet EU bo o odločanju glede pogajalskega sklopa 3 (t. i. klasterja 3) ponovno razpravljal v začetku leta 2026, je dejal Starović.

Dodal je še, da vprašanje širitve po daljšem obdobju ponovno postaja aktualno in da mora vstop v EU temeljiti na zaslugah, še piše N1 Srbija.