Izrael dovolil dobavo goriva Gazi, proti Tel Avivu poletele rakete Hamasa

Premirje v Gazi bi v tem trenutku koristilo le Hamasu, je danes novinarjem v Beli hiši dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Pri tem pa se ni izrekel proti humanitarnim premorom v spopadih, ki bi omogočili dostavo ključne humanitarne pomoči Palestincem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Želimo vse ukrepe za zaščito civilistov in premori v operacijah so način in taktika, ki lahko zaležejo za začasna obdobja. Ampak to ni isto kot premirje," je dejal Kirby. Podobno je v Varnostnem svetu ZN povedal tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ko se je zavzel za resolucijo o humanitarnih premorih. "O premirju lahko govorimo le, ko bo Hamas izpustil več kot 200 talcev," je dejal.

Predsednik ZDA Joe Biden je medtem danes opozoril, da humanitarna pomoč ne prihaja dovolj hitro do Palestincev. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je v Varnostnem svetu znova opozoril, da je treba spoštovati mednarodno humanitarno pravo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes za ameriško televizijo CNN posvarila pred širjenjem konflikta na Bližnjem vzhodu in izrazila obžalovanje zaradi civilnih žrtev na obeh straneh. Obenem je dejala, da bi bilo za preprečevanje širjenja konflikta treba v dialog vključiti tudi arabske partnerje, Iran in druge države v regiji.

"To je strah nas vseh," je dejala ministrica glede morebitnega širjenja konflikta med skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom v regiji. Prepričana je, da je zato v dialog za iskanje rešitev treba vključiti države v regiji, tudi Iran.

Najprej je po njenem treba najti rešitev za pomoč civilistom in način, kako dostaviti humanitarno pomoč, nato pa je treba razpravljati tudi o preprečitvi širitve konflikta.

Ponovila je še poziv zunanjih ministrov EU, ki so se v ponedeljek v Luxembourgu zavzeli za humanitarni premor v bojih med Izraelom in Hamasom, da bi se lahko v Gazo dostavilo humanitarno pomoč. O podpori EU humanitarni prekinitvi spopadov bodo na vrhu v Bruslju konec tedna odločali voditelji držav članic.

Več o tem v prispevku TUKAJ. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom poudaril, da trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica Palestincev do države, obenem pa morajo tudi Palestinci priznati državo Izrael. Abas pa je poudaril, da mora mednarodna skupnost končati izraelsko agresijo.

"Pozivamo vas, predsednik Macron, da končate to agresijo," je dejal Abas. Ob tem je palestinski voditelj obsodil izraelske zračne napade, ki ubijajo nedolžne civiliste na barbarski način. Prepričan je, da so Izrael in "države, ki ga podpirajo, odgovorne za konflikt".

Macron je poudaril, da nič ne more upravičiti trpljenja civilistov na palestinskih območjih. Pred tem je sicer na obisku v Jeruzalemu branil pravico Izraela, da se brani pred terorizmom Hamasa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpostavil je še potrebo po obnovitvi političnega procesa. "Trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica palestinskega ljudstva do ozemlja in države. Trajnega miru ne bo, če palestinsko ljudstvo in njegove oblasti ne bodo priznale države Izrael ter pomena njenega obstoja in varnosti," je dejal po srečanju z Abasom.

Palestinsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da bolnišnice v Gazi ne morejo več sprejemati bolnikov.

Zaradi izraelskih zračnih napadov ali pomanjkanja goriva trenutno ne obratuje 12 bolnišnic v Gazi. Bolnišnice, ki obratujejo, so tako polne, da ne morejo več sprejemati novih bolnikov. Mnoge bolnike oskrbujejo kar na bolnišničnih tleh in hodnikih, kjer pod lučjo mobilnih telefonov zdravniki izvajajo operacije. 

Kolaps zdravstvenega sistema pomeni, da bolniki, ki potrebujejo kemoterapijo ali dializo, ne bodo imeli dostopa do zdravljenja.

Osrednja bolnišnica v Gazi Al-Shifa je trenutno zatočišče za 50.000 notranje razseljenih ljudi. 

Tudi druge bolnišnice v Gazi se soočajo z velikim pomanjkanjem medicinskih pripomočkov, zdravil in sanitetnega materiala. Ta je sicer po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dosegel jug Gaze, kjer so oskrbeli tri glavne bolnišnice, ni pa še dosegel severnega dela Gaze, je dejal regionalni direktor WHO za nujne primere Rick Brennan.

Opozoril je, da mnoge bolnišnice v Gazi zaradi velikega pritiska in pomanjkanja zdravstvenega materiala ne morejo delovati. "Na kolenih smo. Pozivamo vse, da se v trenutni situaciji odločijo, ali vplivajo na odločevalce, da nam zagotovijo humanitarno pomoč za reševanje te 'človeške tragedije'," je za Al Jazeero dejal Brennan.

Od 7. oktobra je bilo na območju ubitih najmanj 65 zdravstvenih delavcev. 

Približno 1,4 milijona prebivalcev Gaze je bilo notranje razseljenih od začetka spopadov med Hamasom in Izraelom v začetku oktobra. 

Trenutno okrog 590.000 prebivalcev prizadetih območij živi v zasilnih zavetiščih Združenih narodov (ZN), kar po navedbah ZN za več kot dvakrat presega njihove kapacitete. Gre za okrog 150 šol pod upravljanjem ZN. 

Predsednika Rusije in Turčije, Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan, sta danes v telefonskem pogovoru izrazila globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila civilnih žrtev in katastrofalnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, so sporočili iz Kremlja. Erdogan je poleg tega danes opozoril, da je Varnostni svet ZN le še poglobil krizo.

Predsednika sta danes govorila tudi o izraelskih napadih na stanovanjske soseske in verska poslopja, ki sta jih označila za nesprejemljive. Zavzela sta se za rešitev dveh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan je danes v ločeni izjavi še očital Zahodu, da kljub humanitarni krizi v Gazi molči. "Opazili smo, da je Varnostni svet Združenih narodov poglobil krito z enostranskim odnosom, namesto da bi končal prelivanje krvi, zagotovil čimprejšnjo prekinitev ognja in ukrepal v smeri preprečevanja civilnih žrtev," je bil kritičen v izjavi ob 78. obletnici ustanovitve Združenih narodov.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je države članice Varnostnega sveta ZN na zasedanju v New Yorku pozval, naj pošljejo enotno sporočilo in preprečijo drugim državam, da bi odprle novo fronto v konfliktu med Izraelom in Gazo.

"Ne prilivajte olja na ogenj," je dejal.

Blinken je Iran posvaril, da se bodo ZDA "odločno" odzvale na vsak napad. "Naj ne bo pomote, branili bomo svoje ljudi, hitro in odločno bomo branili svojo varnost," je dejal. 

Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Erdan je kmalu po izjavi Guterresa zahteval njegov odstop.

"Ni upravičeno ali smiselno govoriti s tistimi, ki kažejo razumevanje za najhujša dejanja, storjena proti državljanom Izraela - še manj s strani razglašene teroristične organizacije," je zapisal na družbenem omrežju X. 

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku dejal, da so Palestinci že 56 let podvrženi "zadušljivi okupaciji". "Njihova ozemlja so bila stalno krčena z naselbinami in preganjena z nasiljem. Njihovo gospodarstvo je bilo zadušeno. Njihovo prebivalstvo je bilo razseljeno, njihovi domovi pa porušeni. Njihovo upanje na politično rešitev njihove stiske se je razblinilo," je dejal Guterres, a dodal, da "to ne more upravičiti grozljivih napadov Hamasa, a da ti napadi ne morejo upravičiti kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva".

Izraelsko obrambno ministrstvo bo dovolilo dostop goriva v Gazo, a tako, da gorivo ne bo doseglo Hamasa. 

"Zagotovili bomo, da bo gorivo dostopno na območjih, kjer je potrebno za zdravljenje civilistov. Ne bomo dovolili, da gorivo doseže Hamas za nadaljnje napade na izraelske državljane," je v televizijskem nagovoru dejal Herzi Halevi s pristojnega ministrstva. 

Več podrobnosti o dobavi goriva Izrael ni podal. 

"Bojujemo se s Hamasom, ne prebivalci Gaze. Izraelsko obrambno ministrstvo želi, da prebivalci Gaze to vojno preživijo s kar najmanj udarci. Zato predlagamo tudi evakuacijo na območja, kjer bodo dostopna voda, hrana in zdravila," je dodal Halevi, a poudaril, da bodo udarili po Hamasu ne glede na to, kje.