Premirje v Gazi bi v tem trenutku koristilo le Hamasu, je danes novinarjem v Beli hiši dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Pri tem pa se ni izrekel proti humanitarnim premorom v spopadih, ki bi omogočili dostavo ključne humanitarne pomoči Palestincem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Želimo vse ukrepe za zaščito civilistov in premori v operacijah so način in taktika, ki lahko zaležejo za začasna obdobja. Ampak to ni isto kot premirje," je dejal Kirby. Podobno je v Varnostnem svetu ZN povedal tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ko se je zavzel za resolucijo o humanitarnih premorih. "O premirju lahko govorimo le, ko bo Hamas izpustil več kot 200 talcev," je dejal.

Predsednik ZDA Joe Biden je medtem danes opozoril, da humanitarna pomoč ne prihaja dovolj hitro do Palestincev. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je v Varnostnem svetu znova opozoril, da je treba spoštovati mednarodno humanitarno pravo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes za ameriško televizijo CNN posvarila pred širjenjem konflikta na Bližnjem vzhodu in izrazila obžalovanje zaradi civilnih žrtev na obeh straneh. Obenem je dejala, da bi bilo za preprečevanje širjenja konflikta treba v dialog vključiti tudi arabske partnerje, Iran in druge države v regiji.

"To je strah nas vseh," je dejala ministrica glede morebitnega širjenja konflikta med skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom v regiji. Prepričana je, da je zato v dialog za iskanje rešitev treba vključiti države v regiji, tudi Iran.

Najprej je po njenem treba najti rešitev za pomoč civilistom in način, kako dostaviti humanitarno pomoč, nato pa je treba razpravljati tudi o preprečitvi širitve konflikta.

Ponovila je še poziv zunanjih ministrov EU, ki so se v ponedeljek v Luxembourgu zavzeli za humanitarni premor v bojih med Izraelom in Hamasom, da bi se lahko v Gazo dostavilo humanitarno pomoč. O podpori EU humanitarni prekinitvi spopadov bodo na vrhu v Bruslju konec tedna odločali voditelji držav članic.

Več o tem v prispevku TUKAJ. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom poudaril, da trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica Palestincev do države, obenem pa morajo tudi Palestinci priznati državo Izrael. Abas pa je poudaril, da mora mednarodna skupnost končati izraelsko agresijo.

"Pozivamo vas, predsednik Macron, da končate to agresijo," je dejal Abas. Ob tem je palestinski voditelj obsodil izraelske zračne napade, ki ubijajo nedolžne civiliste na barbarski način. Prepričan je, da so Izrael in "države, ki ga podpirajo, odgovorne za konflikt".

Macron je poudaril, da nič ne more upravičiti trpljenja civilistov na palestinskih območjih. Pred tem je sicer na obisku v Jeruzalemu branil pravico Izraela, da se brani pred terorizmom Hamasa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpostavil je še potrebo po obnovitvi političnega procesa. "Trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica palestinskega ljudstva do ozemlja in države. Trajnega miru ne bo, če palestinsko ljudstvo in njegove oblasti ne bodo priznale države Izrael ter pomena njenega obstoja in varnosti," je dejal po srečanju z Abasom.

Palestinsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da bolnišnice v Gazi ne morejo več sprejemati bolnikov.

Zaradi izraelskih zračnih napadov ali pomanjkanja goriva trenutno ne obratuje 12 bolnišnic v Gazi. Bolnišnice, ki obratujejo, so tako polne, da ne morejo več sprejemati novih bolnikov. Mnoge bolnike oskrbujejo kar na bolnišničnih tleh in hodnikih, kjer pod lučjo mobilnih telefonov zdravniki izvajajo operacije. 

Kolaps zdravstvenega sistema pomeni, da bolniki, ki potrebujejo kemoterapijo ali dializo, ne bodo imeli dostopa do zdravljenja.

Osrednja bolnišnica v Gazi Al-Shifa je trenutno zatočišče za 50.000 notranje razseljenih ljudi. 

Tudi druge bolnišnice v Gazi se soočajo z velikim pomanjkanjem medicinskih pripomočkov, zdravil in sanitetnega materiala. Ta je sicer po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dosegel jug Gaze, kjer so oskrbeli tri glavne bolnišnice, ni pa še dosegel severnega dela Gaze, je dejal regionalni direktor WHO za nujne primere Rick Brennan.

Opozoril je, da mnoge bolnišnice v Gazi zaradi velikega pritiska in pomanjkanja zdravstvenega materiala ne morejo delovati. "Na kolenih smo. Pozivamo vse, da se v trenutni situaciji odločijo, ali vplivajo na odločevalce, da nam zagotovijo humanitarno pomoč za reševanje te 'človeške tragedije'," je za Al Jazeero dejal Brennan.

Od 7. oktobra je bilo na območju ubitih najmanj 65 zdravstvenih delavcev. 

Približno 1,4 milijona prebivalcev Gaze je bilo notranje razseljenih od začetka spopadov med Hamasom in Izraelom v začetku oktobra. 

Trenutno okrog 590.000 prebivalcev prizadetih območij živi v zasilnih zavetiščih Združenih narodov (ZN), kar po navedbah ZN za več kot dvakrat presega njihove kapacitete. Gre za okrog 150 šol pod upravljanjem ZN. 

Predsednika Rusije in Turčije, Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan, sta danes v telefonskem pogovoru izrazila globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila civilnih žrtev in katastrofalnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, so sporočili iz Kremlja. Erdogan je poleg tega danes opozoril, da je Varnostni svet ZN le še poglobil krizo.

Predsednika sta danes govorila tudi o izraelskih napadih na stanovanjske soseske in verska poslopja, ki sta jih označila za nesprejemljive. Zavzela sta se za rešitev dveh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan je danes v ločeni izjavi še očital Zahodu, da kljub humanitarni krizi v Gazi molči. "Opazili smo, da je Varnostni svet Združenih narodov poglobil krito z enostranskim odnosom, namesto da bi končal prelivanje krvi, zagotovil čimprejšnjo prekinitev ognja in ukrepal v smeri preprečevanja civilnih žrtev," je bil kritičen v izjavi ob 78. obletnici ustanovitve Združenih narodov.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je države članice Varnostnega sveta ZN na zasedanju v New Yorku pozval, naj pošljejo enotno sporočilo in preprečijo drugim državam, da bi odprle novo fronto v konfliktu med Izraelom in Gazo.

"Ne prilivajte olja na ogenj," je dejal.

Blinken je Iran posvaril, da se bodo ZDA "odločno" odzvale na vsak napad. "Naj ne bo pomote, branili bomo svoje ljudi, hitro in odločno bomo branili svojo varnost," je dejal. 

Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Erdan je kmalu po izjavi Guterresa zahteval njegov odstop.

"Ni upravičeno ali smiselno govoriti s tistimi, ki kažejo razumevanje za najhujša dejanja, storjena proti državljanom Izraela - še manj s strani razglašene teroristične organizacije," je zapisal na družbenem omrežju X. 

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku dejal, da so Palestinci že 56 let podvrženi "zadušljivi okupaciji". "Njihova ozemlja so bila stalno krčena z naselbinami in preganjena z nasiljem. Njihovo gospodarstvo je bilo zadušeno. Njihovo prebivalstvo je bilo razseljeno, njihovi domovi pa porušeni. Njihovo upanje na politično rešitev njihove stiske se je razblinilo," je dejal Guterres, a dodal, da "to ne more upravičiti grozljivih napadov Hamasa, a da ti napadi ne morejo upravičiti kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva".

Izraelsko obrambno ministrstvo bo dovolilo dostop goriva v Gazo, a tako, da gorivo ne bo doseglo Hamasa. 

"Zagotovili bomo, da bo gorivo dostopno na območjih, kjer je potrebno za zdravljenje civilistov. Ne bomo dovolili, da gorivo doseže Hamas za nadaljnje napade na izraelske državljane," je v televizijskem nagovoru dejal Herzi Halevi s pristojnega ministrstva. 

Več podrobnosti o dobavi goriva Izrael ni podal. 

"Bojujemo se s Hamasom, ne prebivalci Gaze. Izraelsko obrambno ministrstvo želi, da prebivalci Gaze to vojno preživijo s kar najmanj udarci. Zato predlagamo tudi evakuacijo na območja, kjer bodo dostopna voda, hrana in zdravila," je dodal Halevi, a poudaril, da bodo udarili po Hamasu ne glede na to, kje. 

Hamas je sprožil zračni napad na izraelsko prestolnico Tel Aviv, proti mestu so poletele rakete, poroča BBC. 

V Tel Avivu so se v zadnjih nekaj minutah oglasile sirene za zračni napad. Ljudje so se odpravili v zaklonišča. 

Pet ljudi je utrpelo lažje poškodbe. 

Po poročanju lokalnih medijev je tokratno bombardiranje centralnega Izraela eden najbolj obsežnih napadov Hamasa od 7. oktobra, še piše BBC. 

Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Right's Watch (HRW) je Izrael obtožila izvajanja vojnih zločinov zoper Palestince, poroča Al Džazira.

Kot so pojasnili v HRW, Izrael z onemogočanjem dostopa do tekoče vode in goriva "namerno poglablja trpljenje civilistov v Gazi".
 
"Dejstvo, da so palestinski borci zagrešili nepopisne vojne zločine proti izraelskim civilistom, ne opravičuje, da izraelske oblasti izvajajo vojne zločine proti palestinskim civilistom," je organizacija zapisala v poročilu, v katerem so dodali tudi, da Izrael za napad Hamasa kaznuje vse civiliste v Gazi. 

V zadnjih 24 urah so bili na območju Gaze ubiti 704 ljudje, je sporočilo palestinsko zdravstveno ministrstvo. Gre za največje število smrtnih žrtev v enem dnevu od začetkov izraelskih napadov na Gazo v začetku meseca. 

Izraelska vojska naj bi v zadnjem dnevu namreč izvedla 47 "masakrov", v katerih je med drugim umrlo 305 otrok, 173 žensk in 78 starejših, še navaja ministrstvo. 

Kot s terena poroča CNN-ova ekipa, so bili napadi na Gazo v noči z nedelje med najbolj nepopustljivimi v zadnjih dveh tednih. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za boj proti terorističnim skupinam predlagal ustanovitev mednarodne koalicije. Delovanje Hamasa je primerjal z delovanjem ISIS-a in Al Kaide tako v njihovem delovanju kot ciljih.

Prav tako je obsodil sovraštvo in nasilje nad Izraelci 7. oktobra in pozval k zagotovitvi humanitarne pomoči in elektrike civilistom, ujetim na konfliktnih območjih. 

V napadih Hamasa je bilo ubitih najmanj 30 francoskih državljanov, devet jih je pogrešanih ali ugrabljenih. 

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA je posvarila, da bodo v sredo primorani prekiniti aktivnosti in pomoč na območju Gaze, če ne dobijo goriva, poroča BBC.

"Če ne dobimo nujno potrebnega goriva, bomo v sredo prisiljeni ustaviti naše operacije v Gazi", je v oddaji World At One na Radiu BBC 4 povedala Juliette Touma. Posvarila je, da bi to še povečalo nesrečo in obup prebivalcev Gaze.

Skoraj dve tretjini zdravstvenih ustanov v Gazi sta prenehali delovati zaradi porasta izraelskih zračnih napadov, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Skupaj 46 od 72 zdravstvenih ustanov – vključno z 12 od 35 bolnišnic – je prenehalo delovati po vsej Gazi, so sporočili.

Palestinski zdravstveni uradniki pravijo, da so zaradi pomanjkanja elektrike in goriva za napajanje generatorjev zaradi izraelske blokade ter škode zaradi zračnih napadov morali zapreti številne prenapolnjene bolnišnice.

Izraelska vojska je z letal na Gazo spustila letake, na katerih prosi za informacije o okoli 200 talcih, ki jih Hamas drži v ujetništvu. V zameno ponujajo zaščito in plačilo.

"Če želite boljšo prihodnost zase in za svoje otroke, storite humanitarno gesto in delite verodostojne informacije o talcih, ki so ujeti na vašem območju. Izraelska vojska vam ob tem zagotavlja, da bo storila vse, da zaščiti vas in vaš dom, prav tako bo zagotovila finančno nagrado. Zagotavljamo vam popolno zaupnost," je v arabskem jeziku napisano na letaku.

Po poročanju AFP je izraelska vojska potrdila, da je sprožila omenjeno akcijo.

Tiskovna agencija Reuters je medtem objavila posnetek Palestinca, ki pred kamero raztrga poziv za pomoč.

"Vseeno nam je, storite, kar hočete, vsi v Gazi vam pravimo, upiramo se, od vzhoda do zahoda," je dejal moški na posnetku, medtem ko mu množica ploskala.

"Če nas hočejo zbombardirati, nas lahko zbombardirate tudi, ko smo tukaj, ne bomo odšli. Ne bomo izseljeni ali evakuirani, izgubili smo domove in življenja. Živimo v tem nevarnem kraju brez zatočišča, brez hrane, brez vode, niti takšne primerne za živali. Ampak hvala bogu, ostali bomo, tukaj bomo ostali do zmage, če bo le bog dal," je povedal, preden je raztrgal letak.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ponovno bije plat zvona zaradi težkih humanitarnih razmer na območju Gaze in oskrbe prebivalstva v tej palestinski enklavi. Pri tem je še posebej kritično pomanjkanje vode, je danes opozoril regionalni direktor WHO za vzhodno Sredozemlje Rick Brennan.

WHO ocenjuje, da so na območju Gaze, ki je pod popolno izraelsko blokado, na osebo na dan na voljo le trije litri vode, medtem ko minimalna potreba na osebo znaša 15 litrov za pitje, kuhanje in osebno higieno. V zadnjih nekaj tednih se v enklavi skoraj nihče ni primerno oprhal ali okopal, je v izjavi za novinarje prek video povezave pojasnil Brennan, čigar urad ima sedež v Kairu.

Ker je okoli milijon ljudi razseljenih, velik problem predstavljajo stranišča. Driska, okužbe kože in dihal so le vprašanje časa, je še dejal Brennan. Vsak dan 180 do 200 žensk rodi otroka, a le stežka najdejo varne sobe za porod ali v primeru zapletov pridejo do bolnišnic, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Po Brennanovih besedah WHO še ni uspela oskrbeti bolnišnic na severu Gaze z materialom, ki je bil odposlan v humanitarnih konvojih, saj da za to manjkajo varnostna zagotovila. Sedaj je najpomembneje dobaviti gorivo za generatorje v bolnišnicah in za naprave za razsoljevanje, ki čistijo pitno vodo, je še povedal.

Izrael je po vdoru in napadu Hamasa na izraelskem ozemlju uvedel tudi blokado z ukinitvijo oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

Od začetka izraelskih napadov na Gazo je bilo ubitih najmanj 5.791 Palestincev, je dejal minister za zdravje v Gazi. Med ubitimi je najmanj 2.360 otrok, poroča Guardian. Ranjenih je bilo najmanj 16.297. Po navedbah Reutersa so bili samo v zadnjih 24 urah ubiti 704 Palestinci.

Na Zahodnem bregu je bilo doslej ubitih 96 ljudi, 1.828 je ranjenih.

Na Izraelski strani je bilo od napada Hamasa 7. oktobra ubitih 1.407 Izraelcev, poškodovanih je bilo 5.431.

Dan po tem ko je bila izpuščena iz ujetništva v Gazi, je v Tel Avivu za medije spregovorila 85-letna Jočeved Lifšic.

Lifšic je za medije spregovorila v bolnišnici v Tel Avivu, kjer okreva po več kot dvotedenskem bivanju v ujetništvu v Gazi. Kot je med drugim opisala, je preživela “pekel”. Pojasnila je, da so jo v Gazo pripeljali na motorju, zaradi česar je dobila modrice, med vožnjo je prav tako težko dihala.

Povedala je tudi, da so ugrabitelji dejali, da “verjamejo v Koran” in da talcem ne bodo škodili ter da je bila v ujetništvu prisotna tudi medicinska ekipa – zdravnik jo je obiskal na dva do tri dni, dobivali so tudi zdravila, ki so jih potrebovali. Skupaj z nekaterimi drugimi talci je bivala v enem od predorov, kjer je spala na vzmetnici, še povzema omenjeni britanski medij. Predore pod Gazo je primerjala s pajkovo mrežo. Več v novici.