Izraelski vojni kabinet je včeraj več ur razpravljal o odgovoru na nedavni iranski napad. Načelnik generalštaba izraelskih obrambnih sil Herci Halevi je dejal, da bodo na napad odgovorili, a ni znano, kako in kdaj. Medtem Iran svari, da bo najmanjše dejanje Izraela proti iranskim interesom naletelo na "obsežne in boleče posledice". Izraelska vojska pa je popoldne sporočila, da je na jugu Libanona ubila lokalnega poveljnika šiitskega gibanja Hezbolah. Evropska unija pa bo razširila sankcije proti Teheranu, je po današnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
V treh urah ponedeljkove razprave je izraelski vojni kabinet preučil več možnosti. Po sestanku ostaja nejasno, v kakšni obliki se bodo odzvali in ali bo ta odziv takšen, da bi lahko spirala nasilja prerasla v obsežno regionalno vojno. Čeprav so izraelski zavezniki odločno obsodili ravnanje Irana, so vlado Benjamina Netanjahuja pozvali, naj odgovori zadržano, da ne bi bilo širšega regionalnega konflikta.
Kljub temu da je Iran nakazal, da je zanj zadeva s tem napadom, ki da je bil povračilo za domnevno izraelski napad na iransko predstavništvo v Damasku, zaključena, je šef izraelske vojske Herci Halevi včeraj dejal, da bodo na napad odgovorili. “Na izstrelitev tolikšnega števila raket, vodenih raket in brezpilotnih letal na ozemlje Izraela se bomo odzvali,” njegovo izjavo navaja BBC. Pri tem ni navedel, kako se bodo odzvali, niti kdaj.
Nekdanji vodja Cie Gen Petraeus je za BBC dejal, da so na izraelski vladi razpravljali, kako oblikovati odziv, ki bi imel odvračilni učinek, ne da bi “še zaostril stvari”.
Borrell: EU v pripravo dodatnih sankcij proti Iranu po napadu na Izrael
Evropska unija bo po iranskem napadu na Izrael minuli konec tedna razširila sankcije proti Teheranu, je po današnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Kot je po videokonferenčnem zasedanju sporočil Borrell, bo Evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vodi, naložil, naj začne pripravljati vse potrebno za razširitev sankcij proti Iranu po napadu na Izrael. Razširiti nameravajo sankcije, ki jih je EU proti Teheranu uvedla zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, ki jih ta uporablja v napadih na Ukrajino.
Sankcije bi lahko po novem vključevale tudi rakete, saj trenutno veljajo zgolj za drone. Poleg tega bi lahko veljale za dobave iranskega orožja zaveznikom Teherana v regiji, na primer v Libanonu, Siriji, Jemnu in Iraku. O tem bodo prihodnji ponedeljek zunanji ministri razpravljali na rednem zasedanju v Luxembourgu, že v sredo pa bodo o nadaljnjih korakih EU po iranskem napadu govorili voditelji držav članic unije.
Danes so sicer ministri po Borrellovih besedah ostro obsodili iranski napad na Izrael. “Članice so ob tem ponovno potrdile zavezanost EU izraelski varnosti. Obenem ostajamo zavezani cilju, da preprečimo nadaljnjo zaostritev razmer, pri čemer vse akterje pozivamo k zadržanosti,” je povedal.
Poudaril je, da je treba preprečiti, da bi bil vsak nadaljnji odziv ene ali druge strani še hujši, saj bi to na koncu privedlo do regionalne vojne.
Izraelska vojska ubila lokalnega vodjo Hezbolaha
Izraelska vojska je popoldne sporočila, da je v zračnem napadu na mesto na jugu Libanona ubila lokalnega poveljnika šiitskega gibanja Hezbolah, je poročal BBC. Vojska naj bi sicer že konec marca ubila tudi enega vodilnih članov gibanja Alija Abdela Hasana Naima.
Libanonska tiskovna agencija NNA je pred tem poročala, da je v izraelskem napadu na avtomobil v kraju Ain Bal na jugu države umrl en človek, dva pa sta bila ranjena. Še dva avtomobila naj bi izraelska vojaška letala napadla v kraju Šehabija, približno deset kilometrov od An Bala.
Izrael sprožil diplomatsko ofenzivo
Izraelski zunanji minister Izrael Kac je danes sprožil “diplomatsko ofenzivo. “Poleg vojaškega odziva na izstrelitev raket in brezpilotnih letal vodim tudi diplomatsko ofenzivo proti Iranu,” je na družbenem omrežju X zapisal Kac. Pojasnil je, da je 32 državam poslal pisma, govoril z več deset zunanjimi ministri in politiki po vsem svetu ter pozval k uvedbi sankcij proti iranskemu raketnemu programu in k razglasitvi revolucionarne garde za teroristično organizacijo.
Pri tem sicer ni navedel, katere države je pozval k uvedbi sankcij. Poudaril je le, da bi ti ukrepi pomagali “upočasniti in oslabiti” Teheran. “Iran je treba ustaviti zdaj, preden bo prepozno,” je še dodal.
Iranski predsednik Ebrahim Raisi je danes Izrael ponovno posvaril pred morebitnim povračilnim napadom. V pogovoru s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom al Tanijem je Raisi dejal, da bo najmanjše dejanje Izraela proti iranskim interesom naletelo na “obsežne in boleče posledice”.
Izraelska vojska je po napadu sporočila, da je Iran izstrelil več kot 300 brezpilotnih letal in raket. Izraelske sile so ob podpori ZDA, Združenega kraljestva, Francije in drugih držav skoraj vse sestrelile, preden so dosegli svoje cilje. O smrtnih žrtvah niso poročali, po navedbah Izraela pa je bila škoda omejena.
Predsednik ZDA Joe Biden se je po začetku iranskega napada pogovarjal z Netanjahujem in potrdil “trdno zavezanost Amerike varnosti Izraela”.
Vendar so ZDA v nedeljo Izraelu po navedbah visokega uradnika Bele hiše sporočile, da se ne bodo pridružile nobenemu protinapadu na Iran. “Zavzemamo se za premirje, ki bo pripeljalo talce domov in preprečilo, da bi se konflikt razširil še bolj, kot se je,” je v ponedeljek dejal ameriški predsednik.
Britanski premier Rishi Sunak pa je v ponedeljek v britanskem parlamentu ob razpravi o napetosti med Iranom in Izraelom obe strani pozval k “zadržanosti”. Dodal je, da bo govoril z Netanjahujem, da bi izrazil solidarnost, in se pogovoril o tem, kako preprečiti “nadaljnje zaostrovanje”.
O nadaljnjem ukrepanju bodo danes razpravljali tudi zunanji ministri držav članic EU na neformalnem videokonferenčnem zasedanju. Pri tem se omenja tudi možnost dodatnih sankcij proti Teheranu. Članice EU so napad prav tako ostro obsodile in obe strani pozvale k zadržanosti.
Iranski zunanji minister s kitajskim kolegom o napadu
O napadu sta se po telefonu pogovarjala iranski in kitajski zunanji minister. Husein Amirabdolahian je kitajskemu kolegu predstavil podrobnosti o napadu na njihov konzulat v Damasku in zatrdil, da se Varnostni svet ZN nanj ni ustrezno odzval, Iran pa da ima pravico do samoobrambe v odgovor na kršitev svoje suverenosti.
Obenem pa je Amirabdolahian zagotovil pripravljenost Irana, da izkaže zadržanost, in nima namena nadalje stopnjevati napetosti, češ da je trenutna situacija zelo občutljiva, izhaja iz sporočila kitajskega ministrstva, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Vang Ji je medtem obsodil napad na iranski konzulat, ki ga je označil za resno kršitev mednarodnega prava ter kot nesprejemljivega.
Kitajska je tesna partnerica Irana. ZDA so jo večkrat pozvale, naj izkoristi svoj vpliv na Teheran za zmanjšanje napetosti v regiji, ki jih trenutno poganja vojna v Gazi. Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je danes izrazil resno zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu. Opozoril je, da v napadih naseljencev sodeluje tudi izraelska vojska ter slednjo pozval, naj nemudoma preneha podpirati napade naseljencev na Palestince.
Spomnimo, oboroženi napadalci pod vodstvom Hamasa so 7. oktobra napadli izraelske skupnosti in ubili približno 1.200 ljudi, večinoma civilistov, približno 250 pa so jih odpeljali na območje Gaze kot talce. Izrael je odgovoril z zračno in kopensko kampanjo, v Gazi pa je bilo po podatkih zdravstvenega urada, ki ga vodi Hamas, ubitih več kot 33.000 ljudi, večinoma civilistov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje