Menu Item
Na vse bolj priljubljeni hrvaški obali že več let ob povečanem obisku (z)rastejo tudi cene. Da so te poletele v nebo, so se v zadnjem času razpisali tudi številni tuji mediji. Kako na na očitke o zasoljenih cenah odgovarja hrvaški minister za turizem Tonči Glavina?
V zadnjih mesecih so se številni nemški, avstrijski in slovenski mediji razpisali o zasoljenih cenah pri naših južnih sosedih.
Na očitke o (pre)visokih cenah v restavracijah in lokalih na Jadranu se je za hrvaško televizijo RTL zdaj odzval hrvaški minister za turizem Tonči Glavina.
Minister meni, da gre le za ‘konkurenčno blatenje’. “Vsaka turistična država, ki skuša svoje državljane spodbuditi, da ostanejo v svoji ali drugi državi, jih skuša odvrniti od neposredne konkurence – kot smo mi. Potem imamo razne članke v medijih. Včasih so to cene, včasih morski psi ali sluzenje morja … Konkurenca bo izkoristila vsako priložnost za prednost,” je dejal.
Izpostavil je, da je Hrvaška privlačna turistična država, ki je bila doslej na trgu prepoznana kot poceni destinacija za masovni turizem.
“A to nismo. Nismo destinacija za množični turizem. To nismo bili in nočemo biti,” je poudaril za hrvaško televizijo. Glavina ob tem dodaja, da želijo postati konkurenčni in ponuditi kvalitetne storitve.
Na vprašanje, ali turisti od hrvaških ponudnikov pričakujejo škampe za tri evre, minister odgovarja, da so pričakovanja različna. “S strani turistov je to legitimno pričakovanje, z naše strani pa, da se predstavimo kot resna in močna turistična država – taka, kot smo,” je še dejal Glavina.
A verjetno se z besedami ministra ne strinjajo nekateri turisti s preostalega dela sveta, ki so po obisku Hrvaške razočarani odšli domov. Označili so jo ne samo kot drago, ampak tudi kot precej nezanimivo. Ameriški Buzzfeed je na primer glede turistično najbolj priljubljenega Dubrovnika zapisal, da “ni vreden truda”. Predvsem jih je zmotila gneča.
Pred časom so kritike turistov zavrnili domačini, ki so prepričani, da so mesta vredna obiska – a da je izkušnja boljša, če se zanjo odločijo zunaj poletne sezone.
Kot je lani v intervjuju za N1 povedal eden največjih hrvaških strokovnjakov za turizem Josip Mikulić, so v poletnih mesecih na Hrvaškem najbolj na udaru območja vzdolž celotne obale. Bolj, kot se premikamo proti jugu, bolj resno je stanje, je poudaril.
In kakšne so cene na Hrvaškem? N1 Beograd je preveril cene hrane in pijače v gostilnah in trgovinah na Braču in Lošinju. Po njihovih navedbah se cena kave v lokalu giblje med 1,5 in 2,5 evra. Pol litra piva stane od 3 do 6 evrov, kozarec najcenejšega vina 2,5 evra, ljubitelji koktajlov pa morajo za to pijačo odšteti od 5 do 11 evrov.
Kaj pa hrana? Pice in testenine stanejo od 8 do 15 evrov, kos pice pa se da dobiti že za 2,6 evra. Solate so okoli 10 evrov, porcija žara pa med 9 in 16 evri. Cene lignjev se od restavracije do restavracije razlikujejo in se gibljejo od 11 do celo 28 evrov, cena za kilogram očiščenih prvovrstnih rib znaša med 65 in 85 evri, porcija orade ali brancina pa od 13 do 25 evrov. Hobotnico lahko njeni ljubitelji naročijo že za 16 evrov, školjke na plaži za 11, kozice pa za 24 evrov.
Koliko stane kepica sladoleda in najem ležalnika, najdete v članku na tej povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje