Menu Item
Južni Korejci so se pomladili za leto ali dve, saj je začel veljati zakon, ki v državi spreminja način štetja let. Doslej so namreč imeli nenavaden sistem: ko se je otrok rodil, je bil star eno leto, še eno leto pa so mu prišteli ob novem letu.
Južni Korejci so postali za leto ali dve mlajši, saj je v veljavo stopil zakon, ki je ukinil nenavaden sistem štetja.
Po starem sistemu so bili državljani ob rojstvu stari eno leto, saj so k starosti prištevali čas nosečnosti, devet mesecev pa so zaokrožili na dvanajst, piše BBC. Torej so bili novorojenčki ob rojstvu stari eno leto, ob novem letu pa so tej starosti dodali še eno leto – niso se postarali ob rojstnem dnevu, ampak se je vsem eno leto prištelo 1. januarja. To starost pa so Korejci uporabljali v vsakdanjem življenju.
A konfuznega sistema z današnjim dnem ni več, saj so s sprejetim zakonom opustili to metodo ter vpeljali mednarodni sistem, ki velja po drugih državah. To pa pomeni, da so se državljani vsaj na dokumentih pomladili za leto ali dve. Za določanje starosti za naborništvo ter pitje alkohola in kajenje imajo sicer vzpostavljen ločen sistem, po katerem so otroci ob rojstvu stari nič, vsak 1. januar pa so dodali eno leto.
Predsednik države Jun Suk Jeol se je vse od kandidature zavzemal za spremembo, po njegovih besedah je tradicionalna metoda štetja povzročala “nepotrebne družbene in gospodarske stroške”. Velikokrat so namreč vzniknili spori pri izplačilih zavarovalnin in določevanju upravičenosti do socialne pomoči. Vlada je zakon izglasovala decembra lani.
Tudi Jun Jen Bun se je spremembe razveselila. “Všeč mi je, zdaj sem dve leti mlajša. Rojstni dan imam decembra, zato sem vedno imela občutek, da sem zaradi korejskega sistema starejša, kot sem v resnici,” je povedala in dodala, da ji v tujini ne bo več treba pojasnjevati nenavadnega korejskega štetja let.
Kako so razvili neobičajen sistem štetja?
Po eni od teorij upoštevajo torej tudi čas nosečnosti, devet mesecev pa so zaokrožili na dvanajst. Drugi pa ga povezujejo s starodavnim azijskim številskim sistemom, ki ni poznal pojma nič.
Razlage, zakaj se ob prvem novem letu doda še eno dodatno leto, so bolj zapletene.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo na teorijo, da so Korejci v preteklosti svoje leto rojstva umestili v kitajski 60-letni koledarski cikel, vendar v času, ko ni bilo rednih koledarjev, niso upoštevali dneva rojstva in so preprosto dodali celo leto na prvi dan luninega koledarja. Dodatno leto na 1. januar je postalo običajno, ko je vse več Južnih Korejcev začelo upoštevati zahodni koledar.
Južna Koreja je ena zadnjih vzhodnoazijskih državah, ki je opustila tradicionalni sistem štetja. Japonska je mednarodno štetje vpeljala leta 1950, Severna Koreja pa je temu sledila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!