ZDA najverjetneje ne bodo zapadle v recesijo, saj centralna banka v boju proti naraščajoči inflaciji zvišuje obrestne mere, je danes dejala ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Je pa opozorila, da večje tveganje za recesijo v luči ruske invazije na Ukrajini obstaja v Evropi. "Resnično ne pričakujem, da bo v ZDA nastopila recesija," je na novinarski konferenci pred zasedanjem finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav skupine G7 v Nemčiji dejala Yellenova. Ob tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala, da je Evropa temu bolj dovzetna. "Prav tako je bolj izpostavljena na energetski fronti," je dejala. Cene energentov so se namreč po začetku ruske invazije močno zvišale. Evropa je, kar se tiče energetske oskrbe, močno odvisna od uvoza ruske energije, zato bi kakršna koli omejitev dobave nafte in zemeljskega plina možno ogrozila gospodarstvo, piše AFP. EU se sicer od začetka invazije trudi zmanjšati odvisnost od Rusije. Ravno danes je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv, v ospredju katerega je večja uporaba obnovljivih virov energije. Dvig cen energije je povzročil, da je inflacija v območju z evrom aprila znašala 7,4 odstotka, kar je precej več kot dva odstotka, kakršen je bil po navedbah AFP cilj centralnih bank. V ZDA je bila kljub manjši energetski odvisnosti aprila inflacija s 8,3 odstotka še višja, na kar je ameriška centralna banka odgovorila z dvigom obrestnih mer. Se je pa Yellenova v pogovoru z novinarji dotaknila tudi izjeme, ki dovoljuje Moskvi, da zunanje dolgove plačuje z dolarji, shranjenimi v Moskvi. Kot je napovedala, ZDA te izjeme najverjetneje ne bodo podaljšale. "Ko smo sprejeli prve sankcije proti Rusiji, smo sprejeli klavzulo, ki dovoljuje prehodno obdobje in vlagateljem omogoča prodajo vrednostnih papirjev," je dejala ameriška finančna ministrica. Kot je poudarila, je bilo to obdobje časovno omejeno. Zdaj se ji zdi smotrno, da bi se to obdobje končalo. Sankcije, ki so sledile invaziji, so Moskvi onemogočile dostop do dolarjev, shranjenih v ameriških bankah, zato je ruska vlada dolgove želela poravnati v rubljih, česar pa številne obveznice ne omogočajo. Vlada Vladimirja Putina je zato za plačilo začela uporabljati dolarje, shranjene v Rusiji, vendar se klavzula, ki to omogoča, izteče 25. maja, kar je dva dni pred prihodnjim ruskim plačilom za servisiranje dolga. Yellenova je poudarila, da končne odločitve še niso sprejeli, a da se ji zdi malo verjetno, da bi se izjema podaljšala. "Rusija trenutno ni v položaju, da bi si lahko denar sposojala na svetovnih finančnih trgih. Nima dostopa do kapitalskega trga. Če Rusija ne bo našla legalne poti za plačila in ne bo mogla odplačati dolga, mislim, da to ne bo pretirano vplivalo na ruski položaj," je še dejala po poročanju AFP.

Češka vlada je odobrila program za pomoč državljanom Rusije in Belorusije, ki so pobegnili pred preganjanjem v svojih državah. V okviru programa bodo češki organi lažje izdajali vizume Rusom in Belorusom, če lahko dokažejo, da so preganjani zaradi nasprotovanja nedemokratičnim režimom v domovini. Neodvisni novinarji in akademiki bodo verjetno med tistimi, ki bodo lahko izkoristili program, je dejal zunanji minister Jan Lipavski. Vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je nedavno pozvala češke oblasti, naj zagotovijo zaščito aktivistom, ki so bili prisiljeni pobegniti iz Belorusije.

Še en "prokremeljski" glas je priznal "težave" v vojni z Ukrajino, ki jo Rusija imenuje "posebna vojaška operacija". Toda Rašid Nurgalijev, namestnik sekretarja varnostnega sveta Vladimirja Putina, je vztrajal, da bo Rusija dosegla svoje cilje - vključno z "denacifikacijo Ukrajine". To sledi pripombam upokojenega polkovnika in vojaškega analitika, ki jih je v začetku tega tedna v najbolj gledanem terminu na ruski televiziji izrekel Mihail Hodarenok, ki je opozoril, da se bodo "razmere za Rusijo očitno poslabšale". "Smo v popolni politični izolaciji in ves svet je proti nam, čeprav tega nočemo priznati," je dejal Hodarenok. Ruski varnostni svet se bo danes sestal s skoraj 100 tujimi veleposlaniki in razpravljal o grožnjah, ki jih predstavlja tudi neonacizem. Nurgalijev je zbranim veleposlanikom povedal, da bo "posebna vojaška operacija" kljub vsem težavam zaključena. Njeni cilji, vključno s cilji demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine ter obrambe Donske ljudske republike in Luganske ljudske republike, pa bodo v celoti uresničeni," je dejal Nurgalijev. 

Rusija zapira moskovski urad kanadske javne radiotelevizije CBC in odvzema akreditacijo njenim novinarjem v Rusiji, je sporočila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Po njenih besedah je to odziv na "ukrepe, sprejete v praksi v zvezi z ruskimi mediji, njihovim prenosom in oddajami v Kanadi". Kanada je ponudnikom televizijskih storitev marca prepovedala distribucijo ruskih državnih kanalov RT in RT France. Velika Britanija je pred tem RT odvzela licenco za oddajanje, potem ko je kanal že izginil z zaslonov v Združenem kraljestvu zaradi prepovedi v EU, ki je prizadela satelitska podjetja, ki so zagotavljala prenose v Združeno kraljestvo.

V regiji Kijev so od začetka ruske invazije našli približno 1.288 trupel civilistov, je povedal načelnik policije. "Trenutno imamo 1.288 trupel ubitih ljudi. Poudarjam, civilistov," je povedal Andrij Njebitov. Po njegovih besedah so mnogi bili usmrčeni z enim strelom v glavo. Njebitov je še povedal, da policija v regiji še vedno naletijo na grobišča.

Mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino ne napredujejo in se po predaji ukrajinske vojske v Azovstalu najverjetneje ne bodo nadaljevali, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Pogajanja res ne napredujejo. Med ukrajinskimi pogajalci vidimo popolno pomanjkanje želje po nadaljevanju tega procesa," piše tiskovna agencija Interfax. Dejal je, da ni dvoma, da so se borci, ki so zapustili oblegano jeklarno Azovstal v pristaniškem mestu Mariupol, predali. Ukrajinske oblasti so povedale, da bi lahko borce zamenjali za ruske ujetnike, vendar podrobnosti o kakršnem koli sporazumu med obema stranema niso bile objavljene. Borci so bili odpeljani na območja pod ruskim nadzorom na vzhodu Ukrajine. 

Zahodne države krepijo dostavo orožja in streliva Ukrajini, ki se bori proti ruski invaziji, vendar strokovnjaki za trgovino z orožjem ob tem opozarjajo, da bi lahko del te pomoči pristal v napačnih rokah. Pri tem pozivajo k razmisleku o varnostnih posledicah in poudarjajo potrebo po večji preglednosti pri spremljanju pošiljk orožja.