Po eskalaciji spopadov med palestinsko teroristično skupino Hamas in izraelskimi vojaškimi silami je libanonska oborožena skupina Hezbolah začela obstreljevati točke na severu Izraela. Zaradi izmenjave ognja med izraelskimi silami in Hezbolahom se odpira vprašanje, ali se bo odprla nova vojna fronta. Kaj je Hezbolah in kdo vodi ter finančno podpira to oboroženo libanonsko skupino?
Medtem ko Izrael po smrtonosnih napadih oborožene teroristične skupine Hamas obstreljuje in oblega palestinsko enklavo Gaza, se je začela tudi izmenjava ognja med izraelskimi silami in borci libanonske oborožene skupine Hezbolah. Mnogi analitiki menijo, da bi lahko spopadi med Hezbolahom in Izraelom pripeljali do odprtja nove fronte na severu Izraela. Hezbolah je namreč v ponedeljek izstrelil vrsto raket proti izraelskim ciljem, med izraelskim obstreljevanjem pa so bili ubiti trije pripadniki Hezbolaha.
Hezbolah, ki v dobesednem prevodu pomeni “božja stranka”, je šiitska oborožena in politična skupina iz Libanona. Ustanovljena je bila leta 1982 zaradi izraelske okupacije južnega Libanona, podpira pa jo Iran. Nastala je iz oboroženih skupin, ki jih je ustanovila iranska islamska revolucionarna garda po izraelski invaziji na Libanon 6. junija leta 1982. Invazija je imenovana tudi prva libanonska vojna.
Hezbolah je eden največjih sovražnikov Izraela v regiji, ima širšo podporo z Iranom povezanih šiitskih milic in velja za močan politični blok v libanonskem sektaškem političnem sistemu. Skupino zaradi obsežne mreže političnih in vojaških struktur v državi pogosto imenujejo tudi “država v državi”.
Na čelu Hezbolaha je že od leta 1992 Hasan Nasralah, ki že tri desetletja uživa visoko podporo dela šiitskega prebivalstva Libanona.
Leta 2021 je Nasralah zatrdil, da ima Hezbolah 100 tisoč borcev, skupina pa se ponaša tudi z moderno vojaško opremo, predvsem z natančnimi raketami, ki bi po navedbah skupine lahko zadele tudi oddaljene dele Izraela. ZDA trdijo, da je Iran v zadnjih letih za podporo Hezbolahu namenil več sto milijonov dolarjev na leto.
Ob svoji ustanovitvi so vodilni ljudje v Hezbolahu izdali manifest, s katerim so poudarili svojo ideologijo in cilje. Med njimi sta bila kot glavna cilja zapisana poraz Izraela in izgon zahodnih kolonialističnih sil z Bližnjega vzhoda.
Izraelska vojska se je leta 2000 po skoraj 20 letih krvavih spopadov s Hezbolahovimi borci enostransko umaknila iz južnega dela Libanona, Hezbolah pa se je takrat razglasil za prvo arabsko vojsko, ki je Izrael prisilila, da se je ta umaknil in prepustil nadzor nad ozemljem.
A umik izraelskih sil ni pomenil konca nasilja med Hezbolahovimi borci in izraelsko vojsko. Leta 2006 je Hezbolah v napadu zajel dva izraelska vojaka, za katera je upal, da bosta del dogovora o izmenjavi ujetnikov, vendar se to ni zgodilo, saj je Izrael odgovoril z ognjem. Začela se je 34-dnevna vojna, imenovana tudi julijska vojna. Spopad se je končal brez pravega zmagovalca, saj nobeni strani ni uspelo doseči vojaške premoči. Ubitih je bilo več kot 1.100 Libanoncev in 165 Izraelcev.
Kakšna je povezava med Hamasom in Hezbolahom?
Palestinsko gibanje Hamas in libanonska oborožena skupina Hezbolah delujeta ločeno, se pa podpirata v vojaškem odporu proti Izraelu. Zaradi dolgoletnih spopadov med izraelskimi silami in Hamasom so mnogi Palestinci zapustili domove in se naselili tudi v Libanonu. Palestinske frakcije v Libanonu zato podpirajo Hezbolahove napade na Izrael, po poročanju nekaterih analitikov pa se zavzemajo tudi za odprtje nove fronte na severu, kar bi lahko povzročilo določene težave za izraelsko vojsko.
Tako kot Hamas je tudi Hezbolah za številne zahodne države teroristična organizacija. Evropska unija uvršča vojaške enote Hezbolaha med teroristične skupine, tja pa ne uvršča njegovega političnega krila. Člani Hezbolaha so sicer tudi ministri v tamkajšnji vladi, nekateri pa zasedajo tudi poslanska mesta. Čeprav je na volitvah leta 2022 Hezbolah izgubil večino, ima skupina še vedno močan vpliv na politiko Libanona.
Hezbolah si je priljubljenost v Libanonu in tudi širše v regiji zagotovil zaradi socialnih in dobrodelnih dejavnosti, ki so namenjene predvsem šiitskim muslimanom. Večina sredstev za tovrstne dejavnosti sicer prihaja prek razvejane mreže iranske finančne pomoči. Hezbolah ima tudi svojo radijsko in televizijsko postajo, izdaja mesečno revijo. Mnogi trdijo, da organizacija uporablja navedene medije za novačenje novih članov za svoje oborožene milice.
Hezbolah še naprej zavrača pozive ZDA in nekaterih drugih zahodnih držav, da bi se odpovedal svojemu vojaškemu krilu in se razorožil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!