Kaj so "flote duhov", s katerimi skuša Venezuela obiti ameriške sankcije

Že tako napeti odnosi med ZDA in Venezuelo so se te dni še zaostrili, potem ko je ameriška obalna straža zasegla tanker pod ameriškimi sankcijami. Nova zaostritev je sledila v torek, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal blokado vseh tankerjev v Venezueli, ki so pod sankcijami.

Trump je ob tem na omrežju Truth Social zapisal, da se bo vojaška prisotnost ZDA okrog Venezuele še povečala, dokler država ZDA ne vrne "nafte, ozemlja in drugega premoženja, ki so nam ga v preteklosti ukradli".

Na slednje se je v sredo odzval venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki je poudaril, da je Trump s to izjavo razkril svoje prave namene do južnoameriške države.

Venezuela, ki ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, je močno odvisna od prihodkov iz naftnega izvoza za financiranje državne porabe. Vendar so ameriške sankcije, usmerjene proti venezuelskemu državnemu naftnemu podjetju PDVSA, izvoz močno otežile, zato se je venezuelska vlada zatekla k uporabi tako imenovane flote duhov, navaja BBC.

Maduro našel nove načine za prodajo nafte

Po podatkih spletne strani TankerTrackers.com je bilo prejšnji teden več kot 30 od skupno 80 ladij, ki so se nahajale v venezuelskih vodah ali so bile na poti v državo, podvrženih ameriškim sankcijam, piše BBC.

Prav te ladje so zdaj v središču odločitve Donalda Trumpa o "popolni in celoviti blokadi vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje". Njegova napoved je, kot že omenjeno, sledila manj kot teden dni po tem, ko so ZDA zasegle tanker, za katerega sumijo, da je del tako imenovane flote duhov, ki uporablja različne taktike za prikrivanje svojega delovanja.

Trump je sankcije proti venezuelski naftni industriji uvedel že leta 2019, v času svojega prvega predsedniškega mandata. Takrat je izvoz venezuelske nafte močno upadel – z okoli 1,1 milijona sodov na dan januarja na približno 495.000 sodov do konca leta, kažejo podatki ameriške uprave za energetske informacije (EIA), ki jih povzema BBC.

Šest let pozneje sankcije sicer še vedno veljajo, a se je izvoz venezuelske nafte znova okrepil. Po podatkih agencije Reuters je novembra dosegel približno 920.000 sodov na dan.

Čeprav je to še vedno precej pod vrhuncem iz leta 1998, ko je Venezuela dnevno izvažala okoli tri milijone sodov nafte, delno okrevanje kaže, da sankcije ne dosegajo želenega učinka. Kaže namreč, da je vlada predsednika Nicolasa Madura našla nove načine za prodajo nafte – pri čemer ima ključno vlogo prav tako imenovana flota duhov.

"Flote duhov" vse bolj pogoste

Tako imenovane flote duhov postajajo vse bolj razširjen pojav. Poleg Venezuele jih uporabljata tudi Rusija in Iran, ki sta prav tako tarči zahodnih sankcij. Finančno-informacijsko podjetje S&P Global za BBC ocenjuje, da se danes kar vsak peti naftni tanker na svetu uporablja za tihotapljenje nafte iz sankcioniranih držav.

Med temi tankerji jih je približno 10 odstotkov, namenjenih izključno prevozu venezuelske nafte, 20 odstotkov iranske, polovica pa ruske. Preostalih 20 odstotkov ni vezanih na posamezno državo in lahko prevažajo nafto iz več sankcioniranih držav.

Namen naftnih sankcij je odvrniti države in podjetja od nakupa ali trgovanja s surovo nafto iz sankcioniranih držav. Podjetja in države, ki jih ZDA ujamejo pri takšnem trgovanju, tvegajo tako imenovane sekundarne sankcije. Da bi kljub temu našle kupce, sankcionirane države svojo nafto prodajajo z velikimi popusti, hkrati pa uporabljajo različne taktike za prikrivanje njenega izvora, poroča BBC.

"Zombi ladje"

Ena od pogostih prevar, ki jih uporabljajo ladje iz tako imenovanih flot duhov, je kraja identitete že odpisanih ali razrezanih plovil. To storijo tako, da prevzamejo njihovo edinstveno registrsko številko, ki jo dodeljuje Mednarodna pomorska organizacija (IMO) – taktika, podobna kraji identitete pokojnih oseb, navaja BBC.

Takšnim plovilom pravijo "zombi ladje". Aprila lani je ladja z imenom Varada po dvomesečnem potovanju iz Venezuele priplula v malezijske vode in vzbudila sume. Šlo je za 32 let staro ladjo, ki je plula pod zastavo Komorov, otoške države ob vzhodni obali Afrike, katere zastavo pogosto uporabljajo plovila, ki se želijo izogniti nadzoru.

Preiskava agencije Bloomberg je pokazala, da je šlo za zombi ladjo, prava Varada je bila namreč razrezana v Bangladešu že leta 2017.

Med drugimi pogostimi taktikami je tudi pretovarjanje nafte na odprtem morju, kjer se tovor z ene ladje prenese na drugo, piše BBC. Nafta tako v ciljno državo prispe kot tovor, ki naj bi izviral iz nesankcionirane države.

Takšne prakse so bile značilne tudi za venezuelski izvoz nafte na Kitajsko v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko so ZDA dodatno zaostrile sankcije.

Pogosta metoda prikrivanja je tudi izklop sistema za avtomatsko identifikacijo (AIS), ki oddaja ključne podatke o ladji, kot so ime, zastava, položaj, hitrost in smer plovbe. S tem ladje skrijejo svojo identiteto in dejansko lokacijo, piše BBC.

Pomorska varnostna družba Vanguard Tech ocenjuje, da je ladja The Skipper dalj časa lažno prikazovala svoj položaj oziroma pošiljala lažne signale o lokaciji, kjer se v resnici ni nahajala – praksa, znana kot "spoofing".