Po odločitvi Rusije, da bo priznala doslej samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, je Zahod napovedal uvedbo dodatnih sankcij zoper Rusijo. Evropski zunanji ministri so na popoldanskem neformalnem zasedanju soglasno potrdili sankcije proti Rusiji. Prvi evropski korak je sicer že storila Nemčija, ko je ustavila postopek certificiranja plinovoda Severni tok 2.
Po ponedeljkovem priznanju doslej samooklicane Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk je Zahod – Združene države Amerike (ZDA), Združeno kraljestvo in Evropska unija (EU) – napovedal uvedbo dodatnih sankcij zoper Rusijo.
Zunanji ministri držav članic Evropske unije so na popoldanskem na neformalnem zasedanju soglasno potrdili sankcije proti Rusiji. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina po Borrellovih besedah ni na kazenskem seznamu. Vselej je vprašanje, kako stopnjevati odziv, vselej je treba premisliti o pravem ravnotežju in potrebi po rezervi, je pojasnil.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila odločitev o sankcijah in napovedala, da ga bodo hitro dorekli. Sankcije naj bi bile po neuradnih napovedih uveljavljene najpozneje v 48 urah.
Kot sta v skupni izjavi napovedala von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, sveženj vključuje sankcije proti posameznikom in podjetjem, vpletenim v priznanje neodvisnosti proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine. Pri sankcijah te vrste gre vselej za zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo. Sankcije vključujejo tudi ruske banke, ki financirajo rusko vojsko in prispevajo k destabilizaciji. Poleg tega se prepoveduje trgovina med Luganskom in Doneckom ter EU, kot v primeru Krima po njegovi priključitvi Rusiji leta 2014, je povedala predsednica komisije. Sankcije po njenih besedah tudi omejujejo zmožnost dostopa ruskih oblasti na evropske kapitalske in finančne trge. “Kremlju bomo otežili agresivno ravnanje toliko, kolikor lahko,” je rekla predsednica Evropske komisije.
Sveženj po Borrellovih besedah vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2. Putin je sicer zatrdil, da bo Rusija še naprej zagotavljala nemoteno dobavo surovin, vključno z utekočinjenim plinom, na svetovne trge. Nemško odločitev glede Severnega toka 2 je von der Leyen podprla. “Še vedno smo preveč odvisni od ruskega plina. Nujno je, da dobavitelje strateško diverzificiramo in povečamo vlaganja v obnovljive vire energije,” je rekla. “Evropska unija je združena in reagira hitro,” je zaključila in poudarila, da so pripravljeni zaostriti sankcije, če bo Rusija zaostrovala situacijo.
I welcome the EU countries' agreement on new sanctions against Russia.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 22, 2022
Russia has manufactured this crisis and is responsible for the current escalation.
We will now quickly finalise the sanctions package, in coordination with our partners. https://t.co/k7E8pSZbfH
Ključno vprašanje ostaja, kdaj bi v veljavo vstopili nadaljnji ukrepi
Poleg tega je EU pripravila tudi dodatne ukrepe, ki jih lahko sprejme v poznejši fazi, če bo to zahteval razvoj dogodkov, sta še poudarila von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel v skupni izjavi pred sprejeto odločitvijo. Pri tem pa je eno ključnih vprašanj, kaj je sprožilec nadaljnjega ukrepanja. Prekoračitev razmejitvene črte med ukrajinskimi silami in separatisti na vzhodu države bi vsekakor pomenila nov razvoj dogodkov, a sprožilcev v Uniji ne želijo natančno opredeliti. Priznanja Luganska in Donecka se za zdaj ne označuje za invazijo.
Politico navaja, da je na seznamu, ki ga je za sankcije predlagala diplomatska veja EU, 27 oseb ter vojaških, političnih in poslovnih subjektov, povezanih z ruskimi dejanji. Poleg tega naj bi EU sankcionirala 351 poslancev ruskega parlamenta, ki so glasovali za priznanje odcepljenih ozemelj, ter enajst poslancev, ki so to predlagali, pa tudi poveljnike ruske vojaške misije, ki poteka na ukrajinskem ozemlju, še poroča Politico.
Dodatnim sankcijam navkljub prvotnim pomislekom očitno ne nasprotuje niti Madžarska. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes dejal, da je treba še vedno upati na diplomatsko rešitev, a je poudaril, da Madžarska pri vprašanju uvedbe sankcij zoper Rusijo ni nikoli prekinila sodelovanja z EU.
Svet EU je v ponedeljek potrdil uvedbo sankcij zoper pet posameznikov, ki so bili vpleteni v izvedbo parlamentarnih volitev, ki so septembra lani potekale na Krimu. Podporo sankcijam Unije je napovedala tudi Madžarska, ki je pred tem vztrajala, da ne pridejo v poštev.
Logar: Zdaj je pred nami samo še nabor slabih možnosti
S tem ko je Putin priznal separatistični republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je Rusija kršila mednarodno pravo in mednarodna načela, je v izjavi ob robu izrednega zasedanja zunanjih ministrov EU dejal zunanji minister Anže Logar. “Pred nami je samo še nabor slabih možnosti,” je ob tem ocenil.
Poudaril je, da bo Slovenija “zagovarjala zelo striktno vlogo pri tem sankcijskem režimu z namenom odvračanja od nadaljnje destabilizacije razmer in vrnitve na prejšnje stanje”. Slovenska diplomacija in ministrstvo za zunanje zadeve imata tudi pripravljen načrt za varnost diplomatk in diplomatov v svoji mreži diplomatsko-konzularnih predstavništev in če bodo okoliščine to zahtevale, bomo ta proces sprožili, je še navedel.
Združeno kraljestvo sankcioniralo pet ruskih bank in tri posameznike
Združeno kraljestvo je sankcioniralo pet ruskih bank (banko Rossiya, IS Bank, General Bank, Promsvyazbank in the Black Sea Bank) ter tri ruske “posameznike z visoko neto vrednostjo”, poroča BBC. Politico navaja, da gre za Borisa Rotenberga, Igorja Rotenberga and Gennadyja Timčenka. Vsem trem posameznikom bodo zamrznili premoženje v Združenem kraljestvu in jim prepovedali vstop v državo, je dejal britanski premier Boris Johnson, a poudaril, da gre le za prvi sveženj sankcij, saj pričakujejo stopnjevanje “neracionalnega obnašanja Rusije”.
Ker se je od razpada Sovjetske zveze v London in druge britanske čezozemeljske teritorije steklo ogromno ruskega kapitala, je Velika Britanija zagrozila, da bo ruskim podjetjem prekinila dostop do ameriških dolarjev in britanskih funtov ter jim preprečila nabiranje kapitala v Londonu. Velika Britanija je tako obljubila, da se ruski oligarhi ne bodo imeli kam skriti, saj bo v primeru, da Rusijo zares napade Ukrajino, razkrila lastnino in lastništvo njihovih podjetij na svojih tleh. Premier Johnson je dejal tudi, da bi bile sankcije lahko neposredno uperjene zoper ruske banke.
ZDA z uvedbo sankcij prve
Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu zatem, ko je Putin priznal neodvisnost separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je ob tem pojasnila, da gre za ločene sankcije od tistih, ki bodo uvedene, če bo Rusija nadaljevala z oboroženo agresijo proti Ukrajini. “Prepovedano je vlaganje v ukrajinski regiji Doneck in Lugansk,” je sporočila Bela hiša. Sankcije ZDA tako prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepovedujejo tudi uvoz in izvoz iz ZDA v omenjene regije ter vse vrste finančnih transakcij, hkrati pa zamrzujejo premoženje omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA.
Zahod je sankcije zoper Rusijo uvedel že leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, dodatne sankcije pa so bile sprejete leta 2018, ko je bil v Angliji zastrupljen nekdanji ruski dvojni vohun Sergej Skripal. Sankcije je Zahod uvedel zoper podteja in posameznike (prepoved potovanja in transakcij, zamrznitev sredstev), te pa niso prizadele le ruskega gospodarstva, temveč so milijardne izgube beležila tudi gospodarstva več držav EU. Na dosedanjem seznamu sankcij EU je 193 oseb in 48 poslovnih subjektov, med drugim je v veljavi tudi prepoved uvoza s Krima oziroma Sevastopola, navaja Svet EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje