Kako se je po strogi prepovedi spremenilo izobraževanje afganistanskih žensk

"Želim si ... Hotela sem postati zdravnica. A ko so talibani prišli v Afganistan, so se vsa šolska vrata zaprla," je dejala deklica.

V od talibanov odobreni medresi Naji-e-Bašra (dekliški verski šoli na obrobju Kabula) je spregovorila najstnica s povsem zakritim obrazom. Njena sošolka jo je pod mizo prijela za roko, saj se zaveda, da je kakršnakoli kritika vladajoče talibanske oblasti zelo tvegana.

Čeprav takšne verske ustanove niso popolne, pa predstavljajo edino možnost za večino afganistanskih deklic, starejših od 12 let, ki si želijo kakršnekoli izobrazbe. Afganistan namreč ostaja edina država na svetu, ki deklicam in ženskam prepoveduje splošno izobraževanje na srednji in višji ravni.

Prepoved je del obsežnega zatiranja pravic žensk, ki so ga talibani uvedli po prevzemu oblasti avgusta 2021. Vlada določa, kako se morajo ženske oblačiti, kam lahko hodijo in kam ne smejo ter s kom so lahko v spremstvu, ko se odpravijo na potovanje. Ob sebi morajo imeti moškega skrbnika.

"Dekleta se morajo učiti, vendar ne na področjih, ki so v nasprotju z afganistansko častjo"

Julija letos je Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloge za aretacijo dveh vodilnih talibanskih voditeljev, pri čemer je preganjanje žensk in deklic navedlo kot dokaz za zločine proti človeštvu. Talibani so sodišče ostro obsodili in ga označili za institucijo, ki izkazuje "sovražnost in sovraštvo do čiste vere islama".

Talibani so sprva trdili, da bo prepoved izobraževanja za ženske zgolj začasna, nekateri voditelji pa so celo napovedovali, da si želijo ponovno odprtje javnih šol, ko bodo varnostne razmere urejene. A štiri leta pozneje se zdi, da v gibanju prevladuje fundamentalistično krilo. Posvetne šole, univerze in celo zdravstveni izobraževalni centri ostajajo zaprti za polovico prebivalstva. Po poročilu, ki ga je marca objavila Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je bilo od leta 2021 skoraj 1,5 milijona ženskam prepovedano obiskovati srednjo šolo.

"Dekletom smo rekli, naj nosijo primerne hidžabe, pa jih niso. Nosile so obleke, kot da gredo na poročno slavje," je decembra 2022 na državni televiziji dejal vršilec dolžnosti ministra za visoko izobraževanje Nida Mohamad Nadim in pojasnil, zakaj so šole zaprli. "Dekleta so študirala kmetijstvo in inženirstvo, a to ni v skladu z afganistansko kulturo. Dekleta se morajo učiti, vendar ne na področjih, ki so v nasprotju z islamom in afganistansko častjo."

Medtem se je število medres, ki izobražujejo deklice in dečke po vsej državi, močno povečalo. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo v zadnjih treh letih ustanovljenih 22.972 z javnimi sredstvi financiranih medres. Tudi v medresi Naji-e-Bašra, kjer je CNN v zadnjih tednih dobil redko dovoljenje za snemanje, se je vpis, odkar so talibani deklicam onemogočili običajno izobraževanje, močno povečal.

Medtem ko je po hodnikih odmevalo recitiranje verzov iz svete knjige Koran od desetine dekliških glasov, so bile po tleh učilnic zložene knjige – z zlatimi črkami potiskani Korani in verska besedila. V ravnateljevi pisarni je v kotu stala velika talibanska zastava. Na sredi njegove mize je ležalo potrdilo z žigom talibanskega ministrstva za izobraževanje. Talibani tukaj – tako kot v vseh medresah po državi – določajo učni načrt.

Ker pa gre za zasebno ustanovo, ki jo financirajo starši dijakinj – ti večinoma prihajajo iz nekoliko bolj privilegiranih okolij –, imajo učitelji malo več svobode, da poleg islamskih študij poučujejo tudi jezike in naravoslovje. V javnih medresah, ki jih financira talibanska vlada, pa je učni načrt skoraj izključno verske vsebine.

Leta 2022 so talibani napovedali svoje načrte za šolski učni načrt in uvedli številne spremembe, ki po poročilu Afganistanskega centra za človekove pravice, (organizacije za spremljanje človekovih pravic), "ne le da ne dosegajo ciljev človekovega razvoja, kot jih določajo mednarodni instrumenti za človekove pravice, temveč učencem posredujejo vsebine, ki spodbujajo nasilje ter nasprotujejo kulturi strpnosti, miru, sprave in vrednotam človekovih pravic".

Poročilo, objavljeno decembra lani, navaja, da so talibani "prilagodili izobraževalne cilje tako, da so usklajeni z njihovo skrajno in nasilno ideologijo". Po navedbah poročila so spremenili učbenike za zgodovino, geografijo in verouk ter prepovedali poučevanje pojmov, kot so demokracija, pravice žensk in človekove pravice.

"Učenke so zelo zadovoljne"

"Učenke so zelo zadovoljne z našim okoljem, našim učnim načrtom in nami," je dejal ravnatelj medrese Naji-e-Bašra, Šafiulah Dilavar, ki se tudi sam označuje za dolgoletnega podpornika talibanov. "Učni načrt, ki je določen v tej medresi, je zasnovan tako, da zelo koristi vlogi mater v družbi, da lahko vzgajajo dobre otroke."

Zavrnil je vsakršne namige, da naj bi se takšne ustanove uporabljale za uresničevanje ideoloških ciljev talibanov. Ravnatelj je vztrajal, da je afganistansko prebivalstvo že po naravi globoko verno, zato je veliko družin zadovoljnih s to obliko izobraževanja za dekleta, mednarodno skupnost pa je pozval, naj podpre njegova prizadevanja.

Talibani so večkrat zavrnili prošnje za intervju.

Skrivne šole

A številne deklice in ženske v Afganistanu menijo, da medrese nikakor ne morejo nadomestiti izobraževanja, ki je postajalo vse bolj dostopno v dveh desetletjih pred kaotičnim umikom ZDA leta 2021.

"Nikoli me ni zanimalo obiskovanje medrese. Ne učijo nas tistega, kar moramo vedeti," je povedala Nargis, 23-letna ženska iz Kabula, ki je govorila prek varne telefonske povezave. CNN je zaradi njene varnosti uporabil psevdonim. Nargis je vzorna učenka – je vestna, organizirana, delavna in predana učenju skozi vse življenje.

V času, ko so se ameriške enote umikale iz njenega mesta, je Nargis študirala ekonomijo na zasebni univerzi. Dopoldne je obiskovala predavanja, popoldne pa opravljala občasno delo. Zvečer se je sama učila angleščine. Učenja se nikoli ni naveličala.

"Če bi me pred štirimi leti vprašali, kaj želim početi v življenju, bi imela kup ciljev, sanj in upov," je dejala z otožnostjo v glasu. "Takrat sem si želela postati velika poslovna ženska. Hotela sem imeti veliko šolo za dekleta. Hotela sem študirati na univerzi v Oxfordu. Morda bi imela celo svojo kavarno," je povedala.

Vse se je spremenilo avgusta 2021. Od takrat ne sme več obiskovati predavanj, nima zaposlitve in, kot pravi, si ne more več predstavljati prihodnosti, ki si jo je nekoč skrbno začrtala. Vse zato, ker je ženska. A kar ji je zares strlo srce, so bili obrazi njenih mlajših sester, starih 11 in 12 let, ki sta nekega dne prišli domov in ji povedali, da je njuna šola zaprta.

"Mesec dni nista nič jedli. Bili sta povsem strti," je pripovedovala Nargis. "Zavedela sem se, da bosta tako zblazneli. Zato sem se odločila, da jima bom pomagala pri učenju. Tudi če izgubim vse, bom naredila vsaj to eno stvar," je dodala. Nargis je tako zbrala vse svoje stare učbenike in začela deklici poučevati vse, kar se je sama naučila. Kmalu so se začeli oglašati tudi drugi sorodniki in sosedje s prošnjami za pomoč in težko je bilo reči ne.

In tako se vsako jutro ob točno 6. uri, še preden se talibanski varnostniki prebudijo, približno 45 deklet, starih od 12 let naprej, neopazno odpravi čez mesto do družinske hiše Nargis. 23-letnica nima nobene podpore ali financiranja. Dekleta se pogosto stiskajo okoli enega samega učbenika, si delijo zvezke in pisala. Skupaj se učijo matematiko, naravoslovje, računalništvo in angleščino. Nargis iz spomina črpa vse znanje, ki si ga je kdaj pridobila, in ga prenaša na svoje učenke. Ko pride čas, da se odpravijo domov, jo prevzame neizmerna skrb.

"Zelo je nevarno. Ni dneva v tednu, ko bi lahko bila mirna. Vsak dan, ko pridejo k meni, me je neizmerno strah. Znoriš od skrbi. To je velik riziko," je dejala v strahu, da bodo talibani odkrili njeno improvizirano učilnico in jo – kot že prej – zaprli.

Pred dvema mesecema so namreč pripadniki talibanov vdrli v hišo, kjer je poučevala. Noč je preživela v zaporu in je bila zaradi svojega dela deležna strogega opozorila. Njen oče in drugi moški družinski člani so jo prosili, naj preneha, saj da to ni vredno tveganja. Čeprav je prestrašena, je Nargis vztrajala, da svojih učenk ne bo zapustila. Spremenila je lokacijo in nadaljevala.

Do začetka letošnjega leta je Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) financirala tajne šole po vsej državi – znane kot "skupnostno izobraževanje" – pa tudi programe študija v tujini in spletne štipendije. Z odpovedjo pogodb o pomoči v vrednosti 1,4 milijarde evrov (od katerih 431 milijonov evrov še ni bilo izplačanih) pod administracijo Donalda Trumpa se je več teh izobraževalnih programov začelo postopno zapirati.

Tudi Nargis je bila upravičenka enega takšnega programa – prek ameriškega financiranja je na daljavo študirala za diplomo iz poslovne administracije. Prejšnji mesec pa so po njenih besedah program ukinili. To je bil zadnji žebelj v krsto njenih ambicij. Ne le odpoved študija, ampak kot je poudarila "odpoved upov in sanj".

Nargis se trudi ostajati zaposlena. A pogosteje, kot bi si želela, jo preplavi občutek brezupa in se vpraša, ali ima sploh kakšen smisel tako trdo študirati in tvegati toliko, da bi izobrazila svoje sestre in prijateljice. V Afganistanu pod talibani ženske ne smejo biti v stiku z moškimi, ki niso njihovi sorodniki, niti delati kot zdravnice, pravnice ali na večini javnih mest.

"Moja mama ni bila nikoli izobražena. Vedno nam je pripovedovala, kako je bilo pod prejšnjo talibansko vlado, in zato smo se me toliko bolj učile … Ampak kakšna je zdaj razlika med mano in mojo mamo?" se je vprašala. "Imam izobrazbo, pa sva obe doma. Za kaj se sploh trudimo? Za kakšno službo in kakšno prihodnost?"

*Avtorja članka: Isobel Yeung in Mick Krever/CNN