Nobenega dvoma ni, da Moskva podrobno spremlja dogajanje v Vilni.
Že pred začetkom dvodnevnega zasedanja voditeljev zveze Nato v Vilni je zakrožila novica, da je Turčija vendarle pripravljena odpraviti blokado vstopa Švedske. Novica je za zavezništvo kot celoto spodbudna, voditelji pa se bodo danes in jutri veliko pogovarjali o perspektivi članstva Ukrajine v Natu, ki je velik trn v peti Kremlja.
Spomnimo, ob začetku invazije februarja lani je Rusija med drugim zatrdila, da jo ogroža širitev zahodnega zavezništva.
Voditelji Nata “Rusijo dojemajo za sovražnika, nasprotnika, in “razprave [v Vilni, op. a.] bodo potekale v tem duhu”, je v luči tega komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Zunanji minister Rusije Sergej Lavrov pa je v ločenem komentarju povedal, da Moskva sprejema “ustrezne” ukrepe, s katerim pričakuje nadaljnjo širitev Nata, navaja tiskovna agencija Reuters.
Pred začetkom vrha Nata pa so se razgovorili tudi drugi ruski diplomati oziroma visoki uradniki. Ruski pogajalec za varnost Konstantin Gavrilov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti komentiral, da bi bila Evropa prva, ki bi čutila “katastrofalne posledice”, če bi vojna v Ukrajini nadalje eskalirala. Kakšne bi te posledice bile, ni povedal.
“Poglejmo dejstva – usoda Evrope bore malo zanima ZDA,” je izpostavil Gavrilov, pri čemer je po Reutersovih navedbah Washington obtožil, da si prizadeva oslabiti Rusijo. Podobne obtožbe na račun ZDA je pred tem izrekel tudi ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov, ki je ocenil, da bodo ZDA v Vilni zagovarjale protirusko stališče. V objavi ruskega veleposlaništva na platformi Telegram je sporočil: “Vse priprave gredo v smeri, da se mnenje lokalne javnosti pripravi na protiruske odločitve, ki bodo sprejete v Vilni.”
V času dvodnevnega vrha se voditelji Nata med drugim posvečajo celostnim načrtom za obrambo pred kakršnimkoli napadom Rusije. Posledica teh načrtov bi bila, tako ruski veleposlanik v Belgiji Aleksander Tokovinin, daljša in bolj napeta konfrontacija Nata in Moskve.
Čeprav članstva Ukrajine v Natu še ni na vidiku, pa je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg danes sporočil, da bodo Kijevu poslali “pozitivno in močno sporočilo” o prihodnosti te države v Natu.
Kaj Kremelj pravi o vstopu Švedske v Nato?
Vstop Švedske v Nato bo imel zagotovo negativne posledice za varnost Rusije, je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Peskov in napovedal, da bo Rusija v odgovor sprejela protiukrepe, kot je to storila aprila v primeru Finske.
Po njegovih besedah mora Turčija, ki je blizu Rusiji, kot članica Nata “izpolniti svoje obveze”, Moskva pa “zelo dobro razume razmere”. “Med nami so razlike, ki jih ne skrivamo. Toda del naših odnosov je v interesu obeh držav, in to nam zadošča,” je dodal Peskov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje