"Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski, tako kot smo jo Finski," je pred odhodom na vrh Nata v Litvi poudaril turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po srečanju je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg dejal, da mu je Erdogan na srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom zagotovil, da bo protokol o švedskem pristopu k Natu posredoval turškemu parlamentu in zagotovil ratifikacijo.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na današnjem srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom in generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom zagotovil, da bo protokol o švedskem pristopu k Natu posredoval turškemu parlamentu in zagotovil ratifikacijo, je po srečanju v Vilni povedal Stoltenberg.
“Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo kar se da hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo,” je po srečanju z Erdoganom in Kristerssonom povedal Stoltenberg. Kdaj bo Turčija dejansko ratificirala švedski pristopni protokol, generalni sekretar Nata ni želel napovedovati.
Turški predsednik je to zagotovil v skupni izjavi s švedskim premierjem in generalnim sekretarjem Nata. V njej so natančneje določili, kako bodo izvajali dogovor izpred leta dni v Madridu, ko je Turčija pristala na povabilo Švedske in Finske v Nato.
Kot je pojasnil Stoltenberg, sta se Ankara in Stockholm danes strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje na področju boja proti terorizmu, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Gre za sodelovanje na visoki ravni v obliki letnih srečanj, je povedal. Ob tem je napovedal, da bo prvikrat v okviru Nata vzpostavil položaj posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu. Strani sta v skupni izjavi naslovili tudi najnovejšo Erdoganovo zahtevo po ponovnem začetku pristopnih pogajanj z EU, ki so sicer že dolga leta v zastoju.
“Švedska se je strinjala, da bo kot članica EU aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa. Pomagala pa bo tudi pri posodobitvi carinske unije EU in Turčije ter vizumski liberalizaciji,” je pojasnil Stoltenberg. “Dokončanje švedskega pristopa k Natu je zgodovinski korak, ki bo koristil varnosti vseh članic Nata v teh kritičnih časih. S tem bomo vsi postali močnejši in varnejši,” je še povedal.
Ni pa želel napovedovati, kdaj bo Turčija dejansko ratificirala švedski pristopni protokol. Treba je namreč spoštovati integriteto turškega parlamenta, je poudaril. Stoltenberg obenem ne pričakuje, da bi Madžarska, ki prav tako še ni ratificirala švedskega vstopa v Nato, povzročala težave. Budimpešta je namreč napovedala, da ne bo zadnja ratificirala švedskega pristopnega protokola.
Turški predsednik Erdogan je sicer že pred tem dejal, da bo podprl članstvo Švedske v zvezi Nato, če bo Evropska unija znova začela pristopna pogajanja s Turčijo. “Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski, tako kot smo jo Finski,” je poudaril na novinarski konferenci pred odhodom na vrh Nata v Litvi. Njegovo pogojevanje je že zavrnil nemški kancler Olaf Scholz, ki je dejal, da vprašanje švedskega članstva v Natu ni povezano z vprašanjem pristopnih pogajanj Turčije z EU.
Erdogan je prav tako ponovil, da je turška zelena luč za vstop Švedske v Nato odvisna tudi od izpolnitve tristranskega sporazuma, ki so ga Turčija, Švedska in Finska podpisale lani na vrhu Nata v Madridu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Erdogan sicer Švedsko še naprej kritizira zaradi njene domnevne popustljivosti do pripadnikov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke.
Turčija je ob Madžarski še zadnja članica Nata, ki nasprotuje vstopu Švedske v zavezništvo, čeprav je sprejela že več ukrepov, med drugim reformo ustave in nov protiteroristični zakon.
Turčija je kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 1999. Pristopna pogajanja, ki jih je začela leta 2005, so že leta v popolnem zastoju, vendar jih EU noče ustaviti zaradi strateškega pomena partnerstva s to državo, zlasti pri omejevanju migracij.
Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, kasneje pa so pogajanja zastala tudi zaradi nazadovanja Ankare na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer pa med članicami unije ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.
Voditelji zveze Nato so se dogovorili, da bodo za Ukrajino opustili akcijski načrt za članstvo (MAP) v Natu, je danes na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Akcijski načrt določa pogoje za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja ter je le eden od korakov v pristopnem procesu k Natu, pa je opozoril neimenovani zahodni uradnik. Po njegovem mnenju bo zato Ukrajina morala tudi po odpravi načrta pred vstopom v zavezništvo izvesti številne reforme.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje