Nemške parlamentarne volitve bodo bistveno drugačne od predhodnih. Predvsem zato, ker se za kanclersko mesto vnovič ne bo potegovala dosedanja kanclerka Angela Merkel. Merkel je bila v zadnjih dveh desetletjih osrednja figura nemške politike in ena od najbolj vplivnih političark na svetu.

Zadnje soočenje v Nemčiji: Kandidati želijo močno Evropo

Svet

24. Sep 2021 0

Svet

24. Sep 2021 0

In kdo so trije kandidati, ki imajo največ možnosti za kanclersko mesto? Po podatkih Poll of Polls, ki jih zbira Politico, je v drugi polovici tedna največ podpore imela Socialdemokratska stranka (SPD) – 25 odstotkov –, drugo mesto pa se obeta uniji CDU/CSU z 22-odsotno podporo. Stranka Zelenih se bo, če se bodo predvolilne napovedi uresničile, uvrstila na tretje mesto.

Jutri ne spreglejte oddaje N1 STUDIO, v kateri bosta nekdanja dopisnica RTV in nekdanja slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos ter Boštjan Udovič s FDV razpravljala o prihodnosti Nemčije in mednarodne skupnosti po odhodu kanclerke Merkel.

Olaf Scholz (SPD)

Ko so nemški socialdemokrati avgusta lani finančnega ministra in podkanclerja Olafa Scholza imenovali za kanclerskega kandidata, jim je kazalo slabo. Možnosti Scholza, da se preseli v kanclerski urad, so bile skoraj nične, a letos avgusta mu je uspelo obrniti trend.

Če bi nemški volilci na jutrišnjih volitvah odločali zgolj med kanclerskimi kandidati, bi bil Scholz glede na vse ankete prepričljiv zmagovalec. Skoraj polovici Nemcev se namreč zdi najbolj primeren za naslednika Angele Merkel. Ima tudi največ izkušenj, sploh z delom v zvezni vladi.

Imenovanje 63-letnega Scholza za kanclerskega kandidata SPD je bilo sicer precejšnje presenečenje po tem, ko je bil leta 2019 poražen v boju za vodenje stranke. Stranko, ki je bila ustanovljena leta 1863 in je daleč najstarejša še obstoječa stranka v nemškem bundestagu, vodita Saskia Esken in Norbert Walter-Borjans.

V predvolilni kampanji je Scholz obljubil zvišanje minimalne plače, stabilizacijo pokojninskega sistema in krepitev obnovljivih virov energije. Nasploh se je SPD v volilnem boju skušala volilcem predstaviti kot bolj zelena, socialno pravična in v prihodnost usmerjena od unije CDU/CSU, s katero je sodelovala v treh od štirih vladah kanclerke Merkel.

Scholz spada v konservativno krilo nemških socialdemokratov ter velja za pragmatičnega in umirjenega politika. Umirjenost mu je koristila pri opravljanju funkcije finančnega ministra v času pandemije covida-19, ko je država v nasprotju s tradicionalno fiskalno discipliniranostjo globoko segla v žep. Kot je povedal, bi si želel vladnega sodelovanja z Zelenimi.

V Osnabrücku rojeni kanclerski kandidat SPD je po izobrazbi pravnik, v nemški parlament pa je bil prvič izvoljen leta 1998. V prvi koalicijski vladi kanclerke Merkel (2005–2009) z SPD je bil minister za delo. Kasneje je postal župan Hamburga, funkcijo pa je opravljal tudi leta 2017, ko so v mestu med vrhom skupine G20 protestirali antiglobalisti.

Armin Laschet (kandidat CDU)

Armin Laschet je strankarski kolega dosedanje kanclerke Merkel in je imel na začetku kampanje najboljše možnosti, da postane novi kancler. A kot napovedujejo predvolilne ankete javnega mnenja, ga bodo napake, ki jih je zagrešil v zadnjih tednih, najverjetneje stale kanclerskega položaja. Konservativna unija CDU in bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) je namreč do začetka jeseni izgubila približno deset odsotnih točk podpore.

Eden od incidentov se je zgodil med obiskom območja na zahodu Nemčije, ki so ga poleti prizadele uničujoče poplave – te so zahtevale okoli 200 življenj. Lascheta so kamere ujele, kako se prešerno smeji med govorom predsednika države Franka-Walterja Steinmeierja.

Laschet, ki je vodenje stranke CDU prevzel po zmagi na strankarskih volitvah januarja letos, je v boju za mesto kanclerskega kandidata premagal vodjo bavarske CSU Markusa Söderja.

60-letni pravnik in oče treh že odraslih otrok, ki je svojo poklicno pot začel kot novinar, od leta 2017, ko je stranka CDU presenetljivo slavila v deželi Severno Porenje-Vestfalija, opravlja funkcijo ministrskega predsednika te dežele. Kanclerka Merkel ga je kot kanclerskega kandidata podprla šele, ko je stranka že izgubljala na podpori.

Laschet prihaja iz mesta Aachen na tromeji med Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko. Tekoče govori francosko in ima povezave s politiki v Parizu. Napovedal je, da se bo zavzemal za “povezanost Evrope v teh težkih časih”, za podnebno nevtralno industrijo in gospodarsko močno državo ter za krepitev notranje varnosti.

Za razliko od kanclerke Merkel, ki je iz protestantske družine, je Laschet katolik. Čeprav velja za liberalnega politika, so po poročanju tiskovne agencije dpa enega od njegovih tesnih sodelavcev povezovali s konservativno katoliško organizacijo Opus Dei.

Laschet je bil v preteklosti nemški in evropski poslanec, večkrat je bil minister v regionalni vladi Severnega Porenja. Iz tega časa izvira vzdevek turški Armin, saj je kot minister za delo zagovarjal precej liberalna stališča do priseljevanja.

Annalena Baerbock (Zeleni)

Nemške Zelene, ki jim predvolilne ankete obetajo uvrstitev na tretje mesto in imajo prvič od ustanovitve pred dobrimi štirimi desetletji svojega kanclerskega kandidata oziroma kandidatko, zastopa Annalena Baerbock.

Zeleni, ki so bili ob predstavitvi kanclerske kandidatke nekaj časa najbolj priljubljena stranka v državi, resda ne morejo računati na kanclerski položaj, je pa bolj verjetno njihovo sodelovanje v prihodnji vladajoči koaliciji. Obljubljajo “nov začetek” po štirih zaporednih mandatih konservativne vlade, Zeleni pa so še posebej priljubljeni pri mladih, ki razumejo, zakaj so ključne zelene, trajnostne politike.

40-letna Annalena Baerbock – rodila se je istega leta, kot je bila ustanovljena stranka Zelenih – je predstavnica nove generacije nemških politikov. Če bi postala nemška kanclerka, bi bila daleč najmlajša na tem položaju doslej (Merkel je vodenje nemške vlade prevzela po 50. letu). Priljubljenost Zelenih se je močno povečala po letu 2018, ko sta vodenje stranke prevzela skupaj z Robertom Habeckom.

Baerbock so kot politično novinko in resno tekmico za kanclerski položaj spomladi tako mediji kot politični rivali vzeli pod drobnogled, na kar ona in njena ekipa očitno niso bili pripravljeni. Naredili so več napak, ki bi se jim lahko izognili. Med drugim je morala priznati in popraviti več napak v življenjepisu ter se braniti obtožb o plagiatorstvu.

Raziskavi organizacije Avaaz ter Pressrelations in Newsguard sta sicer pokazali, da je kanclerska kandidatka Zelenih veliko pogosteje kot vodilni kandidati ostalih strank tarča dezinformacij in lažnih novic.

Te so se v nekaterih premerih celo razširile s spleta na resne časopise, pogosto naj bi pri njihovem razširjanju sodelovali ruski mediji. Močno se je med drugim razširila lažna novica, da namerava Baerbock prepovedati hišne ljubljenčke.

Baerbock, ki je študirala politologijo in pravo v Hamburgu in Londonu, sta starša že kot otroka vodila na mirovne in protijedrske proteste. Je mati dveh otrok, njena družina pa živi v Potsdamu.

Študirala je politologijo in pravo v Hamburgu in v Londonu, obenem je tekmovala v skakanju na trampolinu. V bundestag je bila prvič izvoljena leta 2013.