Kdo je kardinal, ki je razglasil novega papeža

Oči svetovne javnosti so uprte v Vatikan, kjer so kardinali z vsega sveta izvolili novega papeža. Iz dimnika Sikstinske kapele se je po dobrem dnevu pokadil bel dim. Novi papež je postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV.

Čeprav je širši javnosti morda manj znan, je Dominique Mamberti vodilna osebnost v vatikanski diplomaciji. Je kardinal protodiakon, ki je imel po končanem konklavu čast izreči znamenito oznanilo: "Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam!" (Oznanjam vam veliko veselje – imamo papeža).

Tudi Mamberti bi lahko bil imenovan za papeža

Z osrednjega balkona Bazilike svetega Petra je kot prvi spregovoril javnosti in prav tako oznanil ime novega papeža. Čeprav Mamberti ni bil izključen iz možnosti, da bi sam postal papež (v tem primeru bi njegovo vlogo prevzel drug kardinal diakon z volilno pravico), pa se njegovo ime pred konklavom, na katerem volijo naslednika pokojnega papeža Frančiška, v javnosti ni pojavljalo kot eno izmed možnih imen, poroča Euronews.

Mamberti je sicer oktobra 2024 prevzel naziv kardinal protodiakon, saj je postal najstarejši kardinal iz reda diakonov – enega od treh redov, ki sestavljajo kardinalski zbor, skupaj z redom prezbiterjev in redom škofov.

Pred njim sta to čast opravljala francoz Jean-Louis Tauran, ki je oznanil izvolitev papeža Benedikta XVI., in Čilenec Jorge Arturo Medina Estevez, ki je napovedal izvolitev papeža Frančiška. Leta 1978 pa je izvolitev papežev Janeza Pavla I. in Janeza Pavla II. oznanil Italijan, kardinal Pericle Felici.

Kdo je Dominique Mamberti?

Mamberti se je rodil 7. marca 1952 v nadškofiji Rabat v Maroku, a je odraščal na francoskem otoku Korzika, kamor se je z zelo mladimi leti preselil s starši. Po študiju prava v Strasbourgu in Parizu je diplomiral iz kanonskega prava na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu.

Leta 2002 je bil imenovan za naslovnega nadškofa Sagone na Korziki, nato pa za apostolskega nuncija v Sudanu in apostolskega delegata v Somaliji. Leta 2004 je prevzel še vlogo apostolskega nuncija v Eritreji.

Leta 2004 ga je papež Benedikt XVI. povabil v Državni tajniški urad, kjer je kot tajnik za odnose z državami zastopal Sveti sedež v mednarodnih zadevah. To pomembno diplomatsko funkcijo je opravljal osem let, dokler ga leta 2014 papež Frančišek ni imenoval v vatikansko sodstvo.

Leto kasneje je bil imenovan za kardinala, hkrati pa mu je papež Frančišek zaupal vodenje Vrhovnega tribunala apostolske signature, enega od treh najvišjih sodnih organov Svetega sedeža, piše Euronews.

Diplomatska kariera in pravosodne naloge

Velja za enega največjih strokovnjakov Svetega sedeža za mednarodno politiko. Kot diplomat je zastopal Vatikan na številnih pomembnih misijah po svetu.

Služboval je pri Združenih narodih v New Yorku, pa tudi v Alžiriji, Čilu, Sudanu, Somaliji in Eritreji. V okviru svoje diplomatske službe je bil dejaven tudi pri odnosih z državami Bližnjega vzhoda.

Njegova bogata diplomatska pot in pravniško znanje sta mu prinesla pomembne funkcije v kuriji, kjer je že dolga leta med osrednjimi osebami vatikanske zunanje politike in pravosodja.

V imenu Svetega sedeža je Dominique Mamberti po poročanju Euronews opravil številna diplomatska potovanja in podpisal več dvostranskih sporazumov. Med njimi izstopata sporazum z Zelenortskimi otoki leta 2013 o pravnem statusu Katoliške cerkve v tej afriški državi in sporazum s Srbijo leta 2014 o sodelovanju na področju visokega šolstva.

Krepitev vpliva papeža nad sodstvom

Njegovo imenovanje za prefekta Vrhovnega tribunala apostolske signature so nekateri opazovalci razumeli kot potezo papeža Frančiška za krepitev nadzora nad vatikanskim sodstvom, zlasti po razrešitvi njegovega predhodnika, kardinala Raymonda Burka, ki je bil znan po svojih konservativnih stališčih.

Mamberti naj bi s svojo zmerno držo in dolgoletnimi izkušnjami prispeval k večji stabilnosti in strokovnosti na tem ključnem pravosodnem področju Svetega sedeža.

Kakšna so stališča kardinala Mambertija?

Kardinal Dominique Mamberti zagovarja zaščito verske svobode, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je večkrat izpostavil v svojem diplomatskem in cerkvenem delovanju. Hkrati je večkrat obsodil naraščajoči sekularizem znotraj Cerkve, pri čemer je zagovarjal ohranjanje identitete in duhovnih temeljev katoliške skupnosti v sodobnem svetu.

V intervjuju za Radio Vatikan leta 2013 je Mamberti po navedbah Euronews podprl legitimnost "klavzule vesti" za krščanske delodajalce, ki bi iz verskih razlogov zavrnili nudenje storitev homoseksualnim osebam. Njegove besede so naletele na ostre kritike LGBT+ organizacij, ki so jih razumele kot obliko legitimiranja diskriminacije.

Vendar pa je po poročanju časnika L’Espresso iz leta 2011 Mamberti ob srečanju z ugandskimi škofi leta 2009 zavzel drugačno stališče glede predlaganega zakona v tej afriški državi, ki je predvideval stroge kazni za homoseksualno vedenje, vključno s smrtno kaznijo.

Takratni tajnik za odnose z državami naj bi predlog obsodil in poudaril, da bi moralo vprašanje spolne usmerjenosti "ostati v moralni sferi, ne pa preiti v kazensko sfero".

Celotne izjave niso bile nikoli javno objavljene, Sveti sedež pa tudi ni podal uradne razlage ali potrditve vsebine, zato ostajajo ti podatki nepotrjeni, a pomembni za razumevanje njegovega pristopa do občutljivih družbenih in pravnih vprašanj, še piše Euronews.