Prvi kitajski civilist je poletel proti vesolju. Doslej so bili namreč vsi kitajski astronavti pripadniki kitajske vojske. Kdo je prvi civilist, ki ga je Kitajska poslala na svojo vesoljsko postajo?
Kitajska je danes na svojo vesoljsko postajo Tiangong poslala tričlansko posadko, ki vključuje tudi prvega civilista.
Doslej so bili namreč vsi kitajski astronavti pripadniki kitajske vojske. Nova posadka bo na vesoljski postaji ostala približno pet mesecev, stara pa naj bi se na Zemljo vrnila v soboto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tričlanska posadka je na krovu vesoljskega plovila Shenzhou-16 iz satelitskega izstrelišča Jiuquan na severozahodu Kitajske vzletela ob 1.30 po srednjeevropskem času. "Izstrelitev je bila uspešna, astronavti pa so v dobrem stanju," je sporočil Zu Lipeng, direktor centra Jiuquan.
Profesor na univerzi
Posadko vodi poveljnik Džing Haipeng, na krovu plovila pa sta tudi inženir Džu Jangdžu in profesor na pekinški univerzi Guj Hajčao, prvi civilist, ki ga je Kitajska poslala na svojo vesoljsko postajo Tiangong. Z njegovim poletom v vesolje si Peking prizadeva odpreti vrata prihodnjim civilnim odpravam.
Guj Hajčao se je rodil novembra 1986. leta, je bil leta 2020 tudi izbran za člana tretje kitajske skupine astronavtov. Haičao bo med misijo vodil znanstvene poskuse na postaji, ki bodo osredotočeni na preučevanje "novih kvantnih pojavov, visoko natančnih vesoljskih časovno-frekvenčnih sistemov, preverjanja splošne teorije relativnosti in izvora življenja", je pojasnil tiskovni predstavnik kitajske vesoljske agencije (CMSA) Lin Šičiang.
Vsi trije člani posadke bodo v Zemljini orbiti ostali približno pet mesecev. Trenutna posadka na vesoljski postaji Tiangong pa naj bi se na Zemljo vrnila v soboto.
Kitajska je v prizadevanjih, da bi v vesolju dohitela ZDA in Rusijo, v svoj vesoljski program v zadnjih letih vložila milijarde evrov in že dosegla nekatere uspehe. Med drugim uspešno upravlja raziskovalno vozilo na Marsu, izvedla pa je tudi več misij na Luno. Do leta 2030 si želi na Luno zopet poslati človeka.
Vesoljske ambicije Pekinga je deloma okrepila tudi ameriška prepoved kitajskega sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) leta 2011 zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti kitajskega vesoljskega programa.
video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=reukitajskavesolje30052324032135-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="5554064"]
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje