Kdo so druzi in zakaj Izrael napada Sirijo?

Po spopadih med pripadniki manjšinske skupnosti druzov in sirijskimi vladnimi silami aprila in maja, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, je jug Sirije v zadnjih dneh pretresel nov val nasilja.

Tokratni večdnevni spopadi med druzi in sunitskimi beduini so izbruhnili po več ugrabitvah z obeh strani, vključno z ugrabitvijo druškega trgovca. V torek je v konflikt vojaško vstopil tudi Izrael, ki je sporočil, da želi z napadi zaščititi druze in uničiti provladne enote, odgovorne za napade nanje v pokrajini Suvajda. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) je bilo od nedelje v Suvajdi ubitih že najmanj 350 ljudi.

Smrtonosni izbruhi nasilja, skupaj z izraelskimi letalskimi napadi, so okrepili strahove pred popolnim varnostnim zlomom v Siriji, ki se že več kot desetletje spopada s posledicami dolgotrajne državljanske vojne. Razmere so se dodatno zaostrile po padcu režima Bašarja al Asada decembra 2024, ko so oblast prevzeli uporniki pod vodstvom trenutnega predsednika Ahmeda al Šare.

Šara je v odzivu na zadnje dogodke zatrdil, da bodo tisti, ki so napadli pripadnike manjšinske skupnosti, kaznovani in da se bo odgovornost za varnost v regiji Suvajda zdaj prenesla na verske voditelje, in nekatere lokalne frakcije. Obenem je ostro obsodil izraelske napade, ki so sledili izbruhom nasilja.

"Izraelska entiteta se je zatekla k obsežnim napadom na civilne in vladne objekte, kar bi lahko pripeljalo do obsežne eskalacije, če ne bi prišlo do učinkovitega posredovanja ameriške, arabske in turške mediacije, ki je regijo rešila pred neznano usodo," je dejal Šara.

Sirske oblasti so v sredo sporočile, da je bilo v Suvajdi doseženo novo premirje, dan po tem, ko je prejšnje premirje propadlo. Sirski vojaki so se medtem iz celotne province Suvajda že umaknili, je potrdil Sirski observatorij za človekove pravice in dodal, da so se na njihove položaje prerazporedili borci iz skupnosti druzov.

Kdo so druzi?

Druzi so šiitska verska manjšina s povsem svojo identiteto in prepričanji, ki živi v Siriji, Libanonu, Izraelu ter na okupirani Golanski planoti, poroča BBC.

Od približno enega milijona pripadnikov te skupnosti jih okoli polovica živi v Siriji, kjer predstavljajo okoli 3 odstotke prebivalstva. V Izraelu in na Golanski planoti jih živi približno 152.000, pri čemer velja tamkajšnja druška skupnost za pretežno lojalno izraelski državi – tudi zato, ker njeni pripadniki opravljajo vojaško službo.

V Siriji so druzi tradicionalno igrali posebno vlogo in med dolgoletno državljansko vojno ohranjali lastne milice, predvsem na jugu države. Po padcu režima Asada decembra 2024 večina druzov nasprotuje vnovičnemu vzpostavljanju oblasti iz Damaska nad jugom Sirije. Čeprav so razdeljeni glede nove oblasti – nekateri jo previdno sprejemajo, drugi zavračajo – prevladuje odpor do prisotnosti uradnih varnostnih sil v Suvajdi in do vključevanja v novo sirsko vojsko. V veliki meri se še vedno zanašajo na lokalne milice.

Kljub temu je nova oblast javno obsodila napade na druze in obljubila obnovo reda. Vendar pa so tudi vladne sile obtožene napadov na druze, vključno z domnevnimi izvensodnimi usmrtitvami, ki jih je dokumentiral SOHR. Takšna poročila so v delu druške skupnosti še poglobila nezaupanje do Damaska, navaja BBC.

Po padcu Asada je Izrael okrepil stike z druzi na severni meji z namenom, da vzpostavi zavezništva z verskimi manjšinami. V tem kontekstu se čedalje bolj predstavlja kot regijski zaščitnik manjšin, ob tem pa izvaja vojaške napade na cilje sirske vlade, uradno z namenom zaščite teh skupin.

Med medverskimi spopadi maja je Izrael bombardiral območje v bližini predsedniške palače v Damasku in to označil kot opozorilo pred nadaljnjimi napadi na druze. Kljub temu so nekateri predstavniki druzov v Siriji in Libanonu Izrael obtožili, da s svojo dejavnostjo namenoma podžiga napetosti, da bi uresničeval lastne strateške cilje.

Zakaj Izrael napada Sirijo?

Kot poroča BBC, najnovejši izraelski napadi v Siriji delujejo predvsem kot opozorilo in sredstvo odvračanja pred morebitnim nameščanjem sirskih vladnih sil na jugu države. Izrael si prizadeva vzpostaviti demilitarizirano območje ob svoji severni meji, zlasti zaradi strahu pred prisotnostjo islamističnih borcev v bližini izraelsko okupirane Golanske planote.

Medtem ko so bili izraelski zračni napadi 15. julija omejeni na ciljanje varnostnih sil in vojaških vozil v Suvajdi, je izraelska vojska že naslednji dan močno razširila obseg operacij: napadla je ministrstvo za obrambo in glavni štab sirske vojske v središču Damaska. Sirska vlada je napade ostro obsodila.

Gre za najresnejšo izraelsko vojaško eskalacijo v Siriji po decembru 2024, ko je Izrael izvedel obsežno bombardiranje vojaških ciljev po vsej državi in prevzel nadzor nad območjem pod nadzorom ZN na Golanski planoti. Tudi v preteklosti je Izrael večkrat napadel cilje v Siriji – predvsem da bi preprečil vojaško krepitev nove oblasti, ki jo v Tel Avivu dojemajo kot potencialno grožnjo za nacionalno varnost.

Kako se je na to odzvala mednarodna javnost?

Na dogajanje se je ostro odzvala tudi mednarodna skupnost. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je dejal, da so ZDA “zelo zaskrbljene” zaradi izbruha nasilja, in napovedal: "Dogovorili smo se o konkretnih korakih, ki bodo to skrb vzbujajočo in grozljivo situacijo končali še nocoj."

Več arabskih držav – med njimi Libanon, Irak, Katar, Jordanija, Egipt in Kuvajt – je obsodilo izraelske napade na sirske vladne in varnostne sile. Savdska Arabija je izraelske poteze označila za “očitno izraelske napade na Sirijo.”

Tudi Turčija, pomembna regionalna akterka v povojni Siriji, je napade označila za “dejanje sabotaže proti prizadevanjem Sirije za vzpostavitev miru, stabilnosti in varnosti.”

Sirski predsednik Ahmed al Šara je pozdravil posredovanje ZDA, arabskih držav in Turčije ter dejal, da je ravno to “regijo rešilo pred neznano usodo”. Hkrati je ostro obsodil izraelske napade, ki jih je označil za neupravičene.

"Želimo, da tisti, ki so zlorabili naše druze, odgovarjajo, saj so ti pod zaščito in odgovornostjo države," je v televizijskem nagovoru povedal predsednik al Šara. Pojasnil je, da so nekatere skupine, ki že več mesecev zavračajo dialog, v zadnjih dneh zagrešile zločine proti civilistom, in dodal, da so vladne sile ponovno vzpostavile stabilnost na območju.

Kljub vsem naporom za stabilizacijo države ostaja vprašanje, ali bo Šari uspelo premostiti globoke razpoke med različnimi verskimi in družbenimi skupinami v Siriji – razpoke, ki so se po letih državljanske vojne še poglobile, opozarja BBC.

Izrael najverjetneje ne bo prenehal z vojaškim pritiskom, saj novo oblast – še posebej njene islamistične oborožene zaveznike na jugu – še naprej vidi kot resno varnostno grožnjo. Zato bo, kot kaže, še naprej utrjeval vezi z drugimi manjšinskimi ali opozicijskimi skupinami v Siriji, ki se čutijo izključene ali ogrožene pod novo oblastjo.