Kemikalija, ki jo najdemo povsod, povezana z več kot 350 tisoč smrtmi po svetu

Izpostavljenost plastičnim kemikalijam, zlasti ftalatom, kot je di-2-etilheksilftalat (DEHP), ki se uporabljajo za mehčanje plastike, je povezana s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in z njimi povezane smrti.
Nedavna študija, objavljena v znanstveni reviji eBioMedicine, razkriva, da je bila leta 2018 prav izpostavljenost DEHP povezana s kar 356.238 prezgodnjimi smrtnimi primeri po svetu – tako pri moških kot ženskah, starih med 55 in 64 leti, poroča CNN.

Ftalati so kemikalije, ki jih najdemo povsod. Tudi v številnih vsakodnevnih izdelkih – od plastičnih cevi in medicinske opreme do embalaže za živila, igrač, kozmetike in čistil. Ti izdelki postanejo zaradi njih bolj prožni, še piše CNN.

Ključno sporočilo raziskovalcev je, da te snovi delujejo kot motilci endokrinega sistema, kar pomeni, da lahko vplivajo na delovanje hormonov. Povzročajo pa tudi oksidativni stres, motnje v presnovi maščob in vnetja v žilnem sistemu. To lahko vodi v razvoj ateroskleroze, visokega pritiska in srčnih infarktov.
"Ftalati povzročajo vnetja in sistemska vnetja v koronarnih arterijah, kar lahko pospeši že obstoječe bolezni in vodi do akutnih dogodkov, tudi smrti," je za CNN povedal soavtor študije dr. Leonardo Trasande, profesor pediatrije in javnega zdravja na medicinski fakulteti Grossman v New Yorku. Pojasnil je, da ftalati dokazano vplivajo na testosteron, in dodal, da je pri moških nizek testosteron napovednik srčno-žilnih bolezni v odrasli dobi.

"Nova raziskava poudarja izjemno zdravstveno in ekonomsko breme izpostavljenosti DEHP, kar sovpada z že znanimi tveganji te kemikalije," je zapisal David Andrews, začasni glavni znanstveni svetovalec pri organizaciji Environmental Working Group, ki spremlja izpostavljenost ftalatom in drugim kemikalijam v plastiki in ni sodeloval v raziskavi.

Izstopala je Indija

Najnovejša študija je pokazala, da je bila najvišja umrljivost zaradi izpostavljenosti ftalatom zabeležena v regijah z manj strogimi predpisi, visoko industrijsko dejavnostjo in omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe. Afrika je predstavljala 30 odstotkov vseh smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, povezanih z DEHP, medtem ko sta vzhodna Azija in Bližnji vzhod skupaj predstavljala 25 odstotkov. Zelo je izstopala Indija, kjer so v enem letu zaznali 100.000 smrti, povezanih s ftalati.
Raziskovalci so analizirali zdravstvene in okoljske podatke iz številnih populacijskih raziskav, vključno z vzorci urina, kjer so našli sledi omenjene snovi. Izpostavljenost so povezali s podatki o smrtnosti Inštituta za zdravstvene metrike in evalvacijo (IHME), ki zbira globalne zdravstvene informacije.

To je prva globalna ocena zdravstvenih posledic izpostavljenosti tej kemikaliji, je povedala glavna avtorica študije Sara Hyman, raziskovalka univerze v New Yorku. "Z razkrivanjem povezave med ftalati in enim vodilnih vzrokov smrti po svetu naši izsledki dopolnjujejo že obsežno bazo dokazov, da te kemikalije pomenijo veliko nevarnost za zdravje ljudi," je dejala.

Čeprav Slovenija v študiji ni posebej omenjena, velja opozoriti, da so srčno-žilne bolezni tudi pri nas glavni vzrok smrti. Ftalati so v EU sicer delno regulirani, a so še vedno prisotni v številnih izdelkih. Tveganje dodatno povečujejo vsakodnevne izpostavitve, predvsem prek plastične embalaže, kozmetike, igrač in čistil. Stroka zato priporoča zmanjševanje stika s ftalati – na primer z izogibanjem plastiki za enkratno uporabo, izbiro naravne kozmetike brez umetnih dišav in uporabo steklenih ali keramičnih posod namesto plastičnih, zlasti pri segrevanju hrane.

V kontekstu javnega zdravja in preventive bi bilo smiselno pospešiti izobraževanje o nevarnostih plastičnih kemikalij, hkrati pa okrepiti zakonodajo na ravni EU in držav članic. Potrošniki imajo sicer moč, da z informirano izbiro izdelkov zmanjšajo svojo izpostavljenost, a za dolgoročne učinke so nujne sistemske spremembe, opozarjajo strokovnjaki.