
Kitajska je pripravljena zarezati skozi arktični led in vzpostaviti novo redno ladijsko tovorno povezavo. Prva ladja bo na pot odrinila še ta teden. Pa bi lahko nova trgovska pot v geopolitičnem smislu dejansko kaj spremenila?
Kitajska bo v soboto proti Veliki Britaniji poslala kontejnersko ladjo Istanbul Bridge. Na 18-dnevni poti jo bodo spremljali ledolomilci, saj bo ladja proti vzhodu krenila kar čez arktični led in sneg, z namenom, da skozi zaledenelo območje vzpostavi redno linijo.
Po načrtih naj bi redna povezava mimo severne Rusije in severnoameriške celine povezala več azijskih in evropskih pristanišč, poroča Politico.
To je znak, da se Arktika odpira svetu, je prepričan ustanovitelj Arctic Institute, ki proučuje varnost na Arktiki Malte Humpert. "Pred dvajsetimi leti je bila zamrznjena, zdaj pa se topi, zato se pojavlja zanimanje," je dodal.
Pravi tudi, da to brez podnebnih sprememb ne bi bilo mogoče, in da območje velja za prvo, kjer države te spremembe izkoriščajo v svoj prid. "Če ne bi bilo podnebnih sprememb, Rusija na Arktiki ne bi kopala nafte in plina. Kitajska skoznjo ne bi pošiljala kontejnerskih ladij."
Ali linija lahko zamaje ustaljene trgovinske poti?
Če bo vzpostavitev linije uspešna, ta utegne pomembno spremeniti geopolitično dinamiko trgovinskih poti. Zdaj večina poteka skozi prekope, kjer nastajajo ozka grla.
"Večina svetovne trgovine poteka prek Sueškega prekopa, Sredozemskega morja in Singapurja. A pot skozi Arktiko je 40 odstotkov krajša in manj politično negotova, zato bi lahko postala alternativna trgovska pot," napoveduje Humpert.

Peter Sand, glavni analitik pri ladijskem svetovalnem podjetju Xeneta ob napovedi opominja, da ne gre za novo idejo. Izpostavil je, da so pogovori o trgovski poti skozi Arktiko stari že več desetletij, in da je Kitajska le zadnja, ki jo je predlagala. Spomnil je še, da je Kitajska z vzpostavitvijo redne linije poskušala že pred dvema letoma, a neuspešno.
Takrat je sicer poskus potekal nekoliko drugače, saj so Kitajci potovanja opravljali le med dvema pristaniščema hkrati. Zdaj bodo poskušali z eno potjo povezati štiri kitajska pristanišča, prečkati Arktiko, nato pa se ustaviti še v Združenem kraljestvu, Rotterdamu, Hamburgu in Gdansku.
(Zaenkrat) bolj stranski projekt
Pri tem ne bo šlo za tako imenovano trampersko plovbo, kjer se poti s tovorom opravijo s točno določenim namenom prevoza tovora. Takšna oblika prevoza tudi nima fiksnega urnika. Pot skozi Arktiko bo bolj podobna linijskim kontejnerskim potem, ki potekajo po fiksnih urnikih med določenimi pristanišči, ne glede na to, ali so ladje polne ali ne.
Če bo nova pot vzpostavljena, se bo sicer po njej stekalo le okoli odstotek vse trgovine med Daljnim zahodom in Evropo, Sand ga zato označuje kot za stranski projekt. "V polarni regiji nihče ne živi. Edini način, da bo linija konkurenčna, je, da bo prihranjeni čas odtehtal višje prevozne cene." Ocenjuje, da bo šlo za sezonsko nišno pot, ki lahko sčasoma dobi večjo moč.
To se utegne zgoditi predvsem, če bo Arktika še naprej izgubljala ledeno površino. "Pot ne bo jutri nadomestila Sueškega prekopa. To se ne bo zgodilo," je sicer prepričan Sand.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje