Menu Item
Znanstveniki opozarjajo, da bodo izpusti ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo fosilna goriva in industrija, letos predvidoma za en odstotek večji in bodo dosegli novo rekordno raven. Slovenski znanstveniki medtem opozarjajo, da čudežnih prebojev na konferenci v Egiptu ni pričakovati.
Izpusti ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo fosilna goriva in industrija, bodo letos predvidoma večji za en odstotek in bodo dosegli novo rekordno raven, so danes na podnebni konferenci COP27 v Šarm el Šejku opozorili znanstveniki.
Samo emisije iz prometa, ki jih med drugim spodbuja okrevanje letalske industrije po pandemiji covida-19, bodo letos več kot dva odstotka višje kot lani. Emisije, povezane s premogom, pa bodo – potem ko so številni mislili, da so vrhunec dosegle leta 2014 – rekordne.
“Porabo nafte spodbuja okrevanje po pandemiji, porabo premoga pa vojna v Ukrajini,” je pojasnil raziskovalec Glen Peters iz norveškega podnebnega inštituta Cicero. Skupno bodo emisije ogljikovega dioksida presegle 40,6 milijarde ton, kar je po Petersovih besedah globoko zaskrbljujoče. “Emisije so pet odstotkov nad ravnijo, za katero so se države dogovorile ob podpisu pariškega sporazuma 2015,” je izpostavil.
Po poročanju o francoske tiskovne agencije AFP nove številke kažejo, kako težko je zmanjšati emisije za dosego glavnega cilja pariškega sporazuma – globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Če bi to številko presegli, bi po opozorilih znanstvenikov lahko presegli prelomno točko v podnebnem sistemu.
COP27 je podnebna konferenca, ki letos poteka v Egiptu. Udeleženci konference, teh je na tokratni skupaj okoli 35.000, razpravljajo o ključnih korakih v prizadevanjih pri zmanjševanju klimatskih sprememb ter sledenju pariški konvenciji. Med udeleženci konvencije so vidni državniki, pogajalci in predstavniki različnih organizacij. Med temi je letos tudi čez 600 lobistov podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo fosilnih goriv. Teh je tako letos več kot predstavnikov desetih držav, ki jih podnebna kriza najbolj ogroža, kar je zmotilo predvsem okoljevarstvene organizacije.
Cilj, h kateremu stremi podnebna konferenca, je omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija, kar je po mnenju znanstvenikov najboljši način za rešitev planeta pred nevarnimi posledicami podnebnih sprememb. A svet trenutno ni na dobri poti k temu cilju, saj se svetovne temperature zvišujejo.
Včeraj je organizacija Greenpeace objavila podatke, da naj bi do leta 2040 prodali 712 milijonov vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji. Opozorili so, da če želimo doseči ključne podnebne cilje, bi morali prodati polovico manj vozil.
Slovenski znanstveniki ne verjamejo v čudežne preboje
Letošnja podnebna konferenca po ocenah slovenskih znanstvenikov, podobno kot pretekli, ne bo prinesel čudežnih sprememb. Želje znanstvenikov za letošnji COP27 so sicer jasne in konkretne, a njihova pričakovanja niso visoka. Pri napovedih izidov podnebnega vrha znanstveniki ostajajo previdni in realistični.
Kot je povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, s stališča znanosti pričakuje, da bodo države “brez fige v žepu sprejele neizpodbitne ugotovitve znanosti, tako glede nujnosti bistveno večjih zmanjševanj izpustov toplogrednih plinov kot tudi glede nujnega prilagajanja na že spremenjeno podnebje, še posebej v državah v razvoju”.
“Za slednje bodo potrebni tudi veliki finančni vložki sklada za financiranje odpravljanja izgub in škode ter financiranje za podnebne ukrepe v državah v razvoju, ki jih morajo za revne države prispevati razvite države,” poudarja klimatologinja. Dogovor letošnjega COP27 bi moral biti po mnenju Kajfež Bogataj jasen – takojšnje prenehanje rabe premoga in takojšnja opustitev vseh novih projektov fosilnih goriv v skladu s priporočili Mednarodne agencije za energijo.
Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Morske biološke postaje Piran pa upa, da bodo “odločevalci na najodgovornejših pozicijah dosegli raven svoje naloge in konkretizirali tako finančne kot akcijske mehanizme, ki so potrebni za ustavitev segrevanja planeta pri 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi temperaturami”.
Žiga Zaplotnik, ki se ukvarja z računalniškim modeliranjem vremenskih in podnebnih vzorcev, dodaja, da je najbolj problematično uresničevanje teh zavez. “Od zavez do dejanj je dolga pot. Če bi želeli omejiti rast globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, k čemur smo stremeli s pariškim sporazumom, bi morali globalne emisije zmanjševati za približno sedem odstotkov letno vsako leto do leta 2050. Namesto tega jih trenutno povečujemo za približno dva odstotka letno,” opozarja Zaplotnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!