Menu Item
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik tik pred sprejetjem resolucije ZN o genocidu v Srebrenici nadaljuje s svojimi spornimi in celo kontroverznimi izjavami. V nedeljskem večernem intervjuju se je spretno izogibal besedi odcepitev in uporabljal besedo razhod. Zanikal je, da ni imel načrta za odcepitev in dodal: "Načrt je, da če ne bomo vzpostavili korektnega sistema odnosov, sledi razhod s Federacijo Bosne in Hercegovine." Povedal je tudi, da je Bošnjakom pripravljen plačati dve milijardi odškodnine v desetih letih in jim teritorialno predati Potočare.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je nedavno razburil z napovedjo, da bi Republika Srbska lahko zapustila Bosno in Hercegovino, če bi v Združenih narodih potrdili resolucijo o genocidu v Srebrenici, je v nedeljo zvečer v intervjuju za FACE TV izrekel še vrsto novih kontroverznih napovedi in trditev, intervju povzema N1 Sarajevo.
Dodik je spretno zanikal načrte o odcepitvi in govoril o “mirnem razhodu”, torej razpadu Bosne in Hercegovine. Razpadi držav so namreč mednarodnopravno dokaj nesporni (po razpadu namreč prvotne države pravno formalno več ni), medtem ko je odcepitev, ki je enostransko dejanje, mednarodno zelo sporna.
“Nihče ne razglaša odcepitve, ne ločujemo se od Bosne in Hercegovine. Nobenega odcepitvenega načrta nimamo. Načrt je, da če kljub vsem našim naporom ne bomo vzpostavili korektnega sistema odnosov, sledi razhod s Federacijo Bosne in Hercegovine. Zgodba o odcepitvi je potegavščina,” je dejal Dodik.
Po Daytonskem mirovnem sporazumu Bosno in Hercegovino sestavljajo dve entiteti – Federacija BiH in Republika Srbska – ter distrikt Brčko. Večinsko prebivalstvo v Federaciji so Bošnjaki in Hrvati, v Republiki Srbski pa Srbi.
“Nočem, da živimo skupaj”
Voditelj intervjuja je Dodika nato spomnil na še eno v vrsti njegovih problematičnih izjav in ga vprašal, ali mu je neprijetno, da diha isti zrak kot muslimani, kar je rekel nedavno. “Ne sovražim muslimanov. Nikoli nisem rekel, da sovražim muslimane. Nočem pa dihati zraka s politično strukturo, ki mojemu narodu vsiljuje etiketo genocida. Nočem, da živimo skupaj,” je odgovoril Dodik.
“Kako vas ni sram?” mu je zabrusil voditelj, Dodik pa je odgovoril: “K temu ste največ prispevali vi s svojimi oddajami, v glavi imate izredne razmere.” A nato je voditelj Dodika spomnil, da je tudi on leta 2007 pred kamerami jasno povedal, da ve, da se je v Srebrenici zgodil genocid.
“To je bila napaka. Vse moje zaupanje v Sarajevo je bilo napaka. Zato se moramo raziti na lep in miren način. Pripravljen sem vam (Bošnjakom) plačati dve milijardi odškodnine v desetih letih, ker nikakor ne moremo živeti skupaj. Pripravljeni smo vam teritorialno predati Potočare,” je rekel Dodik in dodal, da bi v Potočare lahko prišel tudi položit vence.
“Ne hodite v Potočare, ker zanikate genocid,” mu je odvrnil voditelj, Dodik pa dejal “da zato, ker genocida ni bilo”.
Na voditeljevo opozorilo, da bi razpad Bosne in Hercegovine prinesel tudi vojno, je Dodik odvrnil, da Srbi v BiH v vojno ne bodo šli. “Ampak ne poskušajte vstopiti na ozemlje Republike Srbske, ker se boste počutili, kot da hodite bosi po trnju,” je še dejal Dodik.
Na voditeljev izziv, zakaj grozi, je odvrnil, da pri tem ne misli na muslimane na splošno, ampak na oborožene sile.
Resolucija, ki je razburila Srbe
Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića je leta 1995 na območju Srebrenice, ki je bilo pod zaščito ZN, v desetih dneh pobila 8.732 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov. Zločin sta kot genocid potrdila sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).
Nemčija in Ruanda sta ob sodelovanju nekaterih drugih držav, vključno s Slovenijo, nedavno pripravili predlog resolucije za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ki obsoja zanikanje genocida in čaščenje obsojencev za vojne zločine.
Resolucija, ki jo bo generalna skupščina predvidoma potrjevala maja, je na nedavnih neformalnih posvetovanjih poskrbela za napetosti med državami. Politični vrh Republike Srbske in Srbije, na čelu s predsednikom Aleksandrom Vučićem, je v zadnjem mesecu intenzivno lobiral proti sprejetju resolucije.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je med drugim dejal, da Bosna in Hercegovina te resolucije ne bo preživela in napovedal ukrepe za odcepitev.
Ocenil je tudi, da je resolucija neposredno “uperjena proti Republiki Srbski in srbskemu narodu kot celoti”. Diplomatski viri pa zagotavljajo, da predlog resolucije nikjer ne obtožuje Srbov kot naroda, ampak samo tiste posameznike, ki so odgovorni za pokol oziroma genocid v Srebrenici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje