Kremelj trdi, da naj ne bi videl evropskih predlogov varnostnih jamstev za Ukrajino

"Nismo še videli nobenega uradnega besedila. Ko ga bomo videli, ga bomo analizirali," je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal v odgovoru na vprašanje, kako v Kremlju ocenjujejo ponedeljkovo skupno izjavo evropskih voditeljev glede varnostnih jamstev za Ukrajino, poročata ruska tiskovna agencija Tass in francoska AFP.

Dodal je, da so videli le poročila medijev o skupni izjavi, nanje pa se ne nameravajo odzivati.

Peskov je zavrnil tudi predlog nemškega kanclerja Friedricha Merza, da bi Rusija v času božičnih praznikov razglasila prekinitev ognja. "Želimo mir, ne premirja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik Kremlja in dodal, da Rusija želi končati vojno in izpolniti svoje cilje.

Izjavo o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki so jo v celoti javno objavili v ponedeljek zvečer ob srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in delegacijo ZDA v Berlinu, so podpisali voditelji Velike Britanije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske in Švedske ter predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije.

V njej so med drugim predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Sile bi bile del obsežnih in trdnih varnostnih jamstev, ki bi zagotavljala, da Rusija ne bi kršila mirovnega dogovora.

V izjavi je navedeno tudi, da bi ukrajinska vojska še naprej prejemala obsežno podporo in ohranila 800.000 pripadnikov.

Glede na nekatere navedbe naj bi bile tudi ZDA pripravljene zagotoviti močna varnostna jamstva za Ukrajino, po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

"Ukrajina pričakuje zelo napačne spremembe prvotnega mirovnega načrta"

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je medtem v ponedeljkovem intervjuju za ameriško medijsko mrežo ABC menil, da Ukrajina in njeni evropski partnerji pričakujejo "globoke in zelo napačne" spremembe prvotnega mirovnega načrta, ki ga je pripravila ameriška stran. Pohvalil je mirovna prizadevanja ZDA in "trezen pristop" Washingtona v odnosih z Moskvo.

Dodal je, da Rusija ne namerava popustiti pri nasprotovanju vsakršni prisotnosti zahodnih sil v Ukrajini, bodisi v okviru Nata ali t. i. koalicije voljnih.

Vztraja tudi pri svojih ozemeljskih zahtevah - pri tem se je skliceval na priključitev ukrajinskih ozemelj nekaj mesecev po začetku ruske invazije leta 2022 in polotoka Krim, ki ga je Rusija zasedla že leta 2014.

Rusija si je septembra 2022 enostransko priključila ukrajinske regije Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk, čeprav v celoti zaseda zgolj Lugansk. "Kakšen bo končni izid pogovorov z ameriško stranjo, ostaja odprto vprašanje," je še dejal ruski diplomat.

Pogovori bi se lahko nadaljevali že ta konec tedna, še poročata Tass in nemška dpa. Američani naj bi rezultate zadnjih pogovorov v prihodnjih dneh posredovali Rusiji, nato pa bi se na Floridi znova sestali delegaciji Ukrajine in ZDA. Za zdaj ni jasno, v kakšni sestavi naj bi potekalo srečanje, če bo do njega prišlo, in v kateri fazi bi se lahko v pogovore vključil predsednik ZDA Donald Trump.