Menu Item
Mnoge je presenetila novica iz hrvaškega nacionalnega parka Paklenica – zadnjo julijsko soboto je na stranišču tamkajšnje restavracije rodila tuja državljanka, ki ni vedela za nosečnost. To ni prvi tovrstni primer, ki je odmeval v medijih. Ob tem se mnogi vprašajo: kako je to mogoče? Gre za fenomen kriptične nosečnosti, ki je pogostejši, kot si morda mislimo.
“Sploh ni vedela, da je noseča, pa je rodila.” Takšne zgodbe slišimo redko, a ko jih, se mnogi vprašajo – je to mogoče?
Zdravstveni strokovnjaki za ta fenomen uporabljajo izraz nevidna ali kriptična nosečnost. Na spletu se uporablja tudi za obliko lažne nosečnosti, pri kateri oseba verjame, da je noseča, čeprav tega ni mogoče potrditi.
Na programu Discovery Fit & Health so med letoma 2009 in 2011 predvajali dokumentarno serijo I Didn’t Know I Was Pregnant (Nisem vedela, da sem noseča). V štirih sezonah so predstavili zgodbe žensk, ki se nosečnosti niso zavedale vse do poroda.
Pri skoraj vseh zgodbah so ženske med nosečnostjo imele občasne krvavitve, ki so si jih napačno razlagale kot menstruacijo. Nekatere med njimi niso imele rednih menstruacij zaradi sindroma policističnih jajčnikov (PCOS) ali drugih bolezni, ki so povezane z neplodnostjo. Prav tako ženske v večini primerov niso pridobile telesne teže, niso se spoprijemale z jutranjo slabostjo ali občutljivostjo dojk. Tiste, ki so imele nekatere simptome nosečnosti, pa so trdile, da so opravile test nosečnosti. Ta naj bi bil negativen.
Po nekaterih ocenah ena na vsakih 475 žensk za nosečnost ne ve vsaj do 20. tedna oziroma petega meseca. Ena na 2.500 žensk pa se nosečnosti zave šele ob začetku poroda. To je vseeno trikrat bolj verjetno kot to, da ženska rodi trojčke.
Guardian je leta 2019 poročal o primeru Klare Dollan. Ta se je pri 22 letih zbudila ob štirih zjutraj na dan, ko bi morala začeti novo službo. Počutila se je slabo, a je mislila, da so trebušni krči znak, da se je “njena menstruacija vrnila z vso silo”. Dollan je še med nosečnostjo jemala kontracepcijske tabletke brez premora, prenehala jih je jemati šele dva tedna pred porodom. Čeprav je imela hude bolečine, ni želela na bolniško na prvi dan nove službe. Mama ji je svetovala, naj vzame paracetamol, nato pa se je Klara z avtobusom in metrojem odpravila iz Cricklewooda v London.
Nekaj ur pozneje je Klara Dollan v porodnišnici Hampstead’s Royal Free v rokah držala popolnoma zdravo in donošeno deklico. Rodila jo je sama, v svoji kopalnici, saj so jo zaradi slabega počutja iz službe poslali domov. Ko je bila v kopalnici, je še vedno razmišljala le o tem, da mora zdržati bolečino. “Potem sem zagledala glavico,” je pripovedovala. Kot je dodala, je bila v popolnem šoku. Soseda je slišala njene krike in poklicala rešilca. Ko je Klara poklicala mamo in ji rekla, naj pride v porodnišnico, ji je mama odgovorila: “Ampak to jutro nisi bila noseča!”
Kot je za Guardian povedala Klara, mnogi niso verjeli, da ni vedela za nosečnost. Pet mesecev pred rojstvom hčerke Amelie se je Klara razšla s partnerjem, zaradi neprekinjenega jemanja tabletk pa je bila navajena, da ni imela menstruacije. Čeprav se je malo zredila, je to pripisala žalosti ob razhodu. Na selfiju, ki ga je posnela pred ogledalom, ko je bila noseča že sedem mesecev in pol, zagotovo ni razvidno, da je bila noseča. “Nič se mi ni poznalo. Nisem imela simptomov, slabosti, hrepenenj po posebni hrani …”
“To ni tako zelo nenavaden fenomen,” je za Guardian pojasnila Helen Cheyne, profesorica babištva na univerzi Stirling za zdravstveno nego, babištvo in sorodne zdravstvene poklice. V babiških, porodniških in ginekoloških krogih so se zagotovo že srečali s primerom kriptične nosečnosti ali pa vsaj poznajo nekoga.
Ko je Cheyne leta 1982 začela svojo kariero, je v porodnišnici Princess Royal v Glasgowu skrbela za žensko, ki ni vedela, da je noseča, dokler ni rodila. Že pred tem je imela otroke, ki so bili takrat že najstniki, neredne menstruacije in povečanje telesne teže pa je pripisala starosti. Cheyne se spomni, da sta bila porodnica in njen mož povsem šokirana. “Tega nisem nikoli pozabila. Njena zgodba je bila popolnoma verodostojna.”
Kljub temu se tudi Cheyne zaveda, da je to zelo težko razumeti. “Če že imate otroke, si težko predstavljate, da ne prepoznate občutka, ko v sebi nosite 3-kilogramskega dojenčka,” je dejala. Dodala je, da kriptična nosečnost ni pojav le pri ženskah s prekomerno telesno težo, kot se domneva.
Nevarnost in stigma kriptične nosečnosti
Fenomena ni mogoče razložiti samo s tem, da ženske ne izkusijo oziroma opazijo znakov nosečnosti. Obenem gre tudi za psihološki fenomen, a ne vedno. “Seveda je nosečnost fizična stvar, a postati mama je hkrati nekaj družbenega in psihološkega – mogoče je tako tudi pri nosečnosti,” je dejala Helen Cheyne.
Klara Dollan je za Guardian spregovorila tudi o tem, da so ljudje dvomili o njeni zdravi pameti, povezanosti z lastnim telesom in celo o resničnosti njene zgodbe. Nekatere matere so jo še posebej obsojale. “Ko sem povedala, da si nisem želela nobene posebne hrane in da nisem imela jutranjih slabosti, da je bil porod lahek, da sem se praktično nevede sprehodila čez nosečnost, so mi rekle: ‘Kako nisi vedela?'” Dodala je, da je v zraku obviselo tudi vprašanje: “Kako si lahko živela s tem, da nisi vedela?” Kot je povedala, vlada velika stigma okoli tega, da je mlada ženska noseča, še huje pa je, če ne ve, da je noseča.
Svojo zgodbo je pet mesecev po porodu delila v oddaji This Morning, po tem pa so jo poklicale številne ženske s podobno izkušnjo. “Vsi, ki mislijo, da sem nosečnost skrivala: zakaj bi jo? Ne samo, da bi s tem ogrožala svoje zdravje, temveč tudi zdravje otroka.”
Dollan je do osmega meseca nosečnosti delala kot vodja bara. Delala je 12 ur na dan, pogosto je po stopnicah nosila tudi težje zaboje alkohola. “Da se je Amelia rodila zdrava, je bil čudež,” je dejala.
S kriptično nosečnostjo je povezano veliko tveganje, še večje tveganje obstaja pri porodu. Ženske, ki ne vedo, da so noseče, lahko namreč rodijo brez zdravniške pomoči, včasih so celo v nevarnih razmerah ali povsem same. V preteklosti so tragični primeri, ko se je otrok rodil mrtev ali pa je umrl kmalu po porodu, privedli do pregona matere, je razlagala Cheyne. “Ženska je bila lahko obtožena umora. Ljudje so rekli: ‘Morala si vedeti, da si noseča, kako bi se sicer to zgodilo?'”
Tudi porodi brez zapletov so lahko zelo travmatični. “Večina staršev ima devet mesecev, da se pripravijo. Sama sem imela dve sekundi, morda minuto. Nenadoma se je moje življenje za vedno spremenilo,” je na to odgovorila Dollan.
Pretekle travme ali stigma
Čeprav to ne velja za primer Klare Dollan, je lahko travma iz preteklosti pomemben dejavnik pri tem, da ženske ne prepoznajo nosečnosti, je za Guardian razlagala dr. Sylvia Murphy Tighe, predavateljica babištva na irski univerzi Limerick.
Pri pisanju doktorata je Tighe preučevala prikrito nosečnost – to je pojav, ko ženske skrivajo nosečnost pred drugimi in na neki ravni tudi pred seboj. Izognila se je terminu kriptična nosečnost in uporabila poimenovanje zanikana nosečnost, saj to vključuje tako zavestno kot podzavestno zavračanje nosečnosti.
Intervjuvala je 30 žensk. Nekatere med njimi so za nosečnost vedele, čeprav so jo takrat zanikale. Nekatere pa so se zaupale vsaj eni osebi – pogosto partnerju, družinskemu članu ali zdravstvenemu delavcu – preden so se odločile zanikati nosečnost, nemalokrat zaradi odziva na novico.
Glavni razlog za to ravnanje je bil strah, je ugotovila dr. Tighe – ženske je bilo pogosto strah celo za lastno preživetje. Prav tako je bila ugotovljena tesna povezava med prikrito nosečnostjo in travmo, kot so spolna zloraba v otroštvu, spolni napad ali nasilje v družini. To je veljalo za 11 od 30 intervjuvank.
Druge ženske, vključene v študijo, so poročale, da so se počutile utišane zaradi družbene stigme nenačrtovane nosečnosti. Bale so se izgube nadzora nad svojim življenjem oziroma maščevanja zaradi nenačrtovane nosečnosti. “Morda so v nekem trenutku pomislile, da so noseče, vendar so to misel utišale, saj je nosečnost v njihovih okoliščinah predstavljala veliko življenjsko krizo,” je razložila dr. Tighe.
“Mislim se lahko izognemo, lahko jih porinemo na stran,” je dejala Tighe, še posebej če obstajajo dejavniki, kot so kontracepcija ali druge medicinske razlage, ki lahko podprejo zanikanje nosečnosti. Medicinska sestra iz študije je dejala, da si je, če je čutila premikanje otroka, rekla, da ima verjetno cisto na jajčniku.
Tighe je za ženske, ki niso doživele večjih travm, vendar so nosečnost zanikale, dejala, da “otrok preprosto ni bil del njihovega življenjskega načrta”.
Ne le psihološki fenomen
Seveda obstajajo tudi drugi razlogi za kriptično nosečnost. Nosečnost in perimenopavza imata na primer prekrivajoče se simptome, kot sta povečanje telesne teže in spremembe razpoloženja. Ženske lahko mislijo, da vstopajo v novo življenjsko obdobje, pravzaprav pa pričakujejo otroka. Pomembno se je zavedati, da lahko tudi v perimenopavzi kljub nerednemu ciklu zanosite.
Razlog je lahko tudi, da ženska živi v prepričanju, da je neplodna. Podobno lahko ženske, ki dojijo ali pa so pred kratkim rodile, ignorirajo simptome nosečnosti, če menijo, da še nimajo ovulacije.
Žensko lahko v prepričanju, da ni noseča, utrdi tudi dejstvo, da nima nosečniškega trebuha. Ta je zelo odvisen od tega, kje v maternici je fetus, kako velik je, pa tudi od tega, v kakšni fizični kondiciji je ženska. Pri mlajših ženskah, ki so zelo atletske, namreč ni nujno, da je trebušček opazen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje