Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Kitajska ter več držav Latinske Amerike in Azije so ob tem čestitale ruskemu predsedniku, zahodne države pa so predvsem kritične, pri čemer se vrstijo ocene, da postopek ni bil niti svoboden niti pošten.
Po 99,36 odstotka preštetih glasov je Vladimir Putin osvojil 87,32 odstotka glasov, je sporočila ruska volilna komisija. Preostali trije kandidati, ki Putinu nikoli niso zares predstavljali konkurence, pa so prejeli od tri do štiri odstotke glasov. Volitev se je udeležilo 74 odstotkov volilnih upravičencev, kar je največ od leta 1991, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je v prvem odzivu nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo ocenil, da je visoka volilna udeležba povezana z vojno v Ukrajini. “To je povezano z dejstvom, da smo prisiljeni braniti interese državljanov z orožjem v rokah,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal 71-letnik.
Povedal je še, da trenutno ne izključuje možnosti obširnega konflikta z zvezo Nato, a da bi to pomenilo, da bi bil svet le korak stran od tretje svetovne vojne. “Menim, da ni verjetno, da je to v interesu koga,” je dejal. Dodal je, da se že sedaj v Ukrajini borijo številni vojaki iz držav članic Nata. “To ni nič dobrega, predvsem zanje, ker tam umirajo v velikih številkah,” je poudaril.
V Kremlju so z izidi volitev zadovoljni. Kot je po poročanju AFP danes izpostavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, gre za odličen izid za Putina in zgovorno potrditev množične podpore njegovi poti za Rusijo.
Tudi ruska volilna komisija je danes pozdravila izide volitev. Kot je povedala vodja volilne komisije Ela Pamfilova, je za Putina glasovalo skoraj 76 milijonov ljudi. “To je rekordna številka,” je poudarila.
Rekordna zmaga tlakuje Putinu pot za nov šestletni mandat. Opazovalci sicer opozarjajo, da je bila takšna zmaga predvsem mogoča zaradi represije, prisil in prevar, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Tridnevne volitve sta zaznamovala okrepitev ukrajinskih napadov in vandalizem na voliščih. Kremelj je označil volitve tudi za trenutek, ko lahko ruski državljani izrazijo svojo podporo ruski vojni v Ukrajini, kjer so organizirali volitve na okupiranih območjih.
Neodvisni opazovalci so opozorili še na pritiske na javne uslužbence, ki so jih nadrejeni pozvali, naj glasujejo v velikem številu in celo fotografirajo svoje oddane glasovnice. Pojavila so se še poročila o velikem pritisku na prebivalce ukrajinskih območij, ki jih je zasedla Rusija. Volitve na teh območjih so nezakonite in mednarodno nepriznane.
Čestitke iz Kitajske, osrednje Azije in Latinske Amerike
Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je izrazil čestitke in dodal, da so “trdno prepričani, da bodo kitajsko-ruski odnosi pod strateškim vodstvom predsednika Ši Džinpinga in predsednika Putina še naprej napredovali”.
Dodali so, da je Ši Putinu danes že poslal čestitko, v kateri je zapisal, da njegova ponovna izvolitev “v celoti odseva podporo ruskega naroda”. “V zadnjih letih so bili Rusi enotni v premagovanju izzivov,” je zapisal Ši. Po poročanju kitajskih medijev je izrazil prepričanje, da bo pod Putinovim vodstvom Rusija zmožna dosegati novo dosežke v narodnem razvoju.
Putinu sta čestitala tudi iranski predsednik Ebrahim Raisi in severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon pa je izrazil upanje na okrepitev dvostranskih odnosov z Rusijo.
Čestitke je 71-letni ruski predsednik prejel še iz več držav Latinske Amerike. “Z več kot 87 odstotki je Putin dobil vojno proti imperiju kolektivnega Zahoda,” je sporočil predsednik Venezuele Nicolas Maduro. Predsednik Nikaragve Daniel Ortega pa je govoril o zmagi, ki bo pripomogla k stabilnosti in boljši prihodnosti za človeštvo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsednik entitete BiH Republike Srbske Milorad Dodik pa je Putina označil za velikega državnika in prijatelja, “na katerega se lahko vedno zanesemo in ki bo čuval naše ljudi”.
… in kritika zahodnih držav
Medtem so voditelji zahodnih držav bolj zadržani in predvsem kritizirajo ruske volitve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izid označil za nezakonit in Putina oklical za diktatorja, željnega oblasti, ki bi storil vse, da bi vladal večno.
Slovenija je obsodila izvedbo predsedniških volitev na ukrajinskih ozemljih pod rusko zasedbo in zatrdila, da njihovega izida ne bo priznala. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v zvezi z volitvami v Rusiji, na katerih si je Vladimir Putin zagotovil nov mandat, pohvalila pogum ruske opozicije, ki da vliva upanje za demokratično Rusijo.
“Volitve očitno niso niti svobodne niti poštene glede na to, kako je Putin spravljal politične nasprotnike v zapor in drugim onemogočil kandidaturo proti njemu,” je v nedeljo sporočil tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše.
Britanski zunanji minister David Cameron je spomnil, da so volitve potekale na zasedenih ozemljih v Ukrajini, ob pomanjkanju izbire za volitve in brez neodvisnega nadzora Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). “Tako niso videti svobodne in poštene volitve,” je zapisal na omrežju X.
“Lažne volitve v Rusiji niso niti svobodne niti poštene, rezultat ne preseneča nikogar. Putin vlada avtoritarno, stavi na cenzuro, represijo in nasilje,” je medtem na omrežju X zapisalo nemško zunanje ministrstvo. Dodali so, da je volilni proces na zasedenih ozemljih v Ukrajini ničen in vnovičen primer kršitve mednarodnega prava.
Tudi v Parizu so danes obžalovali, da v Rusiji znova niso bili izpolnjeni pogoji za svobodne, pluralne in demokratične volitve. Je pa zunanje ministrstvo v izjavi pohvalilo pogum številnih ruskih državljanov, ki so na miren način izrazili svoje nestrinjanje s to kršitvijo njihovih temeljnih političnih pravic.
Podobno je volitve komentiral italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Obenem je dodal, da si še naprej prizadevajo za pravičen mir, ki bi pripeljal do tega, da bi Rusija končala svojo vojno proti Ukrajini.
Tudi Evropska unija je kritična. Po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borella volitve niso bile “svobodne in poštene”. Temeljile so na “represiji in ustrahovanju”, je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU dejal Borell.
Volitve so potekale ob strogih omejitvah, ki jih je zaostrila tudi “nezakonita ruska agresija proti Ukrajini”, je še opozoril Borrell v izjavi, ki jo je danes objavil v imenu EU.
“Ruske oblasti so še naprej krepile sistematično notranjo represijo z zatiranjem opozicijskih politikov, organizacij civilne družbe, neodvisnih medijev in drugih kritičnih glasov z uporabo represivne zakonodaje in politično motiviranih zapornih kazni,” med drugim piše v izjavi, ki omenja tudi smrt opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v času pred volitvami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje