Po smrti papeža Frančiška se že pojavljajo ugibanja, kdo bi ga lahko nasledil na čelu Katoliške cerkve.
Po smrti papeža Frančiška je sveti sedež ostal brez voditelja. Do izbire novega papeža bo posle Katoliške cerkve začasno vodil zbor kardinalov. Ta na konklavu, posebnem postopku, tudi izbere novega papeža. Iz Vatikana so sporočili, da se bo konklave začel v roku enega meseca. Ob tem se že pojavljajo ugibanja, kdo izmed kardinalov bi lahko postal novi papež.
Pravico in dolžnost voliti papeža imajo kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. To pomeni, da bo papeža izbiralo 138 kardinalov od skupaj 252. Skupina kardinalov, ki lahko voli (in tudi kandidira), je v primerjavi s preteklimi precej raznolika. Papež Frančišek si je namreč kot prvi papež iz Latinske Amerike močno prizadeval za bolj reprezentativno cerkveno vodstvo ter vanj imenoval veliko kardinalov iz Azije, Afrike in Latinske Amerike.
Posledično obstaja možnost, da bi na svetem sedežu prvič po stoletjih sedel papež iz Afrike, Azije ali druge svetovne regije, ki tradicionalno ni zastopana v cerkvenem vodstvu, piše Al Džazira.
Favorit Filipinec Luis Antonio Tagle
Trenutno naj bi bil favorit za papeža 67-letni filipinski kardinal LuisAntonio Tagle, nekdanji manilski nadškof, ki vseskozi poudarja socialno pravičnost in skrb za revne. Za dobro izbiro velja tudi zaradi porasta katoličanov na Filipinih. Tagle je bil eden od zaupnikov papeža Frančiška, piše Newsweek.
Močan protikandidat Italijan Pietro Parolin
V mešanici kandidatov, ki se jim obeta papeški položaj, je državni tajnik svetega sedeža, 70-letni Pietro Parolin. Velja za enega najbolj izkušenih vatikanskih uradnikov. Zaradi njegovega položaja ga poznajo vsi kardinali, zato ima lahko precejšnjo prednost, poroča Al Džazira.
'Zgodovinska' kandidata iz Afrike
Med kardinali iz Afrike po napovedih najbolje kaže 76-letnemu PetruTurksonu iz Gane, nekdanjemu vodji papeškega sveta za pravičnost in mir, ter FridolinuAmbongu iz Demokratične republike Kongo, ki je tudi nadškof Kinšase. Oba veljata za predana konservativca in glasna zagovornika miru. Glasno opozarjata tudi na podnebne spremembe.
Izvolitev afriškega kardinala bi pomenila zgodovinski trenutek, saj afriškega papeža ni bilo že od leta 496, ko je umrl papež Gelasij.
Konservativni Madžar Peter Erdo
Za močnega kandidata velja še madžarski kardinal, 72-letni PeterErdo, ki bi po mnenju nekaterih lahko služil kot most do pravoslavnih kristjanov, saj se zavzema za enotnost med cerkvami in zagovarja enakost. Erdo bi pomenil velik odmik od Frančiška, saj je po načelih bližje konservativnemu papežu Janezu Pavlu II., piše Newsweek.
Možna evropska kandidata sta tudi Italijan MatteoZuppi ter Maltežan MarioGrech.
Morebitno presenečenje, 45-letni Ukrajinec
Nekateri kot močnega kandidata, ki bi lahko presenetil, omenjajo najmlajšega kardinala z volilno pravico, 45-letnega Ukrajinca MikoloBičoka. Papež Frančišek ga je za kardinala imenoval lani, v tem času pa je Bičok opozarjal o vojni v Ukrajini in trpljenju, ki ga povzroča.
Kako poteka izbira novega papeža
Papež postane tisti kardinal, ki mu kardinalski zbor v konklavu izkaže največ podpore – kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katero po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico.
Podrobenje v prispevku Kako bodo v Vatikanu izvolili novega papeža.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje