Menu Item
Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je spregovoril o vojni v Ukrajini. Med drugim je povedal, da je Moskva pripravljena prisluhniti vsem, ki se želijo pogovarjati o Ukrajini. Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da so se ruske sile umaknile iz nekaterih krajev na vzhodnem bregu reke Dneper v regiji Herson. Poslanci nemškega parlamenta so sprejeli resolucijo, v kateri so veliko lakoto v tridesetih letih prejšnjega stoletja v sovjetski Ukrajini, znano tudi kot holodomor oziroma gladomor, razglasili za genocid. Moskva je dosedanjega glavnega inženirja jedrske elektrarne v Zaporožju, Ukrajinca Jurija Černičuka, imenovala za novega vodjo nuklearke v Zaporožju, v Kijevu pa so ga označili za izdajalca. Nemški kancler Olaf Scholz je danes sporočil, da ponudba Nemčije, da Poljski pošlje sisteme zračne obrambe patriot, ostaja nespremenjena.
Ukrajinske obtožbe, da želi Rusija pogovore z Zahodom zato, da bi pridobila čas za prerazporeditev in obnovo oboroženih sil, so absurdne, je danes na novinarski konferenci o evropski varnosti izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je, da je Moskva pripravljena prisluhniti vsem, ki se želijo pogovarjati o Ukrajini, bil pa je tudi kritičen do delovanja oziroma težav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki da bi lahko bila most med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne, če Zahod ne bi zavrnil te priložnosti, navaja tiskovna agencija Reuters.
Ob tem je Lavrov stopil v bran ruskim napadom na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in jih označil za “upravičen odziv na inherentne grožnje”. “Ta infrastruktura podpira bojne zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil in nacionalističnih bataljonov,” je dejal in zatrdil, da so ukrepi Moskve dejansko namenjeni zmanjšanju števila civilnih žrtev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nato in ZDA, ki ju Moskva zaradi dobave orožja Kijevu in usposabljanja njihovega osebja vidi kot neposredna akterja vojne v Ukrajini, je prvi mož ruske diplomacije obtožil, da sta v nedavni preteklosti uporabila podobno taktiko vojskovanja, kot jo zdaj uporablja Rusija. “Primerjajte histerijo, ki jo zdaj sprožajo zahodni mediji, s tem, kar se je zgodilo, ko so ZDA bombardirale Irak,” je opozoril in ob tem omenil še Natovo bombardiranje Jugoslavije ter televizijskega centra v Beogradu z utemeljitvijo, da ta služi sovražnikovi vojni propagandi, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Po besedah ruskega zunanjega ministra se je Moskva pripravljena vrniti k pogovorom z Zahodom, če je ta pripravljen premisliti o varnostnih predlogih, ki jih je decembra predstavila Rusija.
Lavrov se je prav tako obregnil ob nedavne komentarje papeža Frančiška, ki je v ponedeljkovem intervjuju izjavil, da so ruske etnične manjšine, na primer Čečeni in Burjati, med najokrutnejšimi akterji vojne v Ukrajini. Papeževe besede je označil za nekrščanske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kakšne so razmere na južni fronti?
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je Rusija umaknila nekatere sile iz krajev, ki ležijo na vzhodnem bregu reke Dneper, ki leži nasproti mesta Herson, od koder so se ruske sile umaknile nedolgo nazaj. Ukrajinska stran več informacij ni sporočila, prav tako v svojem poročilu ni omenila, da bi njena vojska prečkala Dneper, še dodaja Reuters. So pa po njihovih navedbah ruske sile še povečale obseg obstreljevanja mesta Herson, zaradi česar je bila znova prekinjena dobava električne energije.
Poslanci nemškega parlamenta so v sredo sprejeli resolucijo, v kateri so veliko lakoto v tridesetih letih prejšnjega stoletja v sovjetski Ukrajini, znano tudi kot holodomor oziroma gladomor, razglasili za genocid. Moskva je v odzivu odločitev Berlina označila za poskus “demoniziranje Rusije”. Do začetka leta 2019 je gladomor kot genocid priznalo 16 držav sveta, med katerimi ni Slovenije. Evropski parlament pa ga je z resolucijo leta 2008 priznal kot zločin zoper človečnost. V soboto so se žrtev te tragedije spomnili tudi v cerkvi svetega Jerneja v Ljubljani.
Moskva imenovala novega vodjo nuklearke v Zaporožju
Moskva je v sredo dosedanjega glavnega inženirja jedrske elektrarne v Zaporožju, Ukrajinca Jurija Černičuka imenovala za novega vodjo največje nuklearke v Evropi. Novopečeni vodja nuklearke je po imenovanju sporočil, da je v prevzem položaja privolil, kar je bila to po njegovem mnenju “edina pravilna odločitev”. Dodal je, da je njegova prednostna naloga “ostati z našimi ljudmi v naši elektrarni, v našem mestu in še naprej opravljati svojo poklicno dolžnost”. Ob tem je pohvalil pogum zaposlenih v nuklearki.
“Naredili smo in delamo vse mogoče in nemogoče, da svet ne bi doživel nove Fukušime ali Černobila,” je opozoril. “To si zasluži brezpogojno priznanje in veliko spoštovanje, ne pa obtožb o izdajstvu,” je dodal in mednarodne organizacije pozval, naj “vprašanja prihodnjega in varnega delovanja elektrarne v Zaporožju rešijo izključno z mirnimi pogajanji in civiliziranimi odločitvami”.
Kijev je v odzivu na imenovanje namreč danes Černičuka uradno odpustil in ga označil za izdajalca. Kot so sporočili iz ukrajinskega jedrskega operaterja Energoatoma, Černičukovega uradnega delodajalca, so se za ta korak odločili zaradi “kolaborantskih in izdajalskih dejavnosti” nekdanjega glavnega inženirja nuklearke, navaja AFP.
Borrell: Rusija bo morala plačati za uničenje v Ukrajini
Preučili bomo vse pravne možnosti, da zagotovimo, da bo Rusija plačala za uničenje v Ukrajini, je na začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v poljskem Lodžu danes izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Zasedanja se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Po februarju letos ne bo več, kot je bilo. Obnova zaupanja po vojni v Ukrajini 🇺🇦 bo v @OSCE - enega še redkih forumov med “Zahodom” in “Vzhodom” - zahtevala politično voljo vseh. Brez te in vnovične zaveze načelom OVSE tudi te več ne bo. Pa ima pomembno vlogo za varnost in mir. pic.twitter.com/8DMN4ylqYm
— Tanja Fajon (@tfajon) December 1, 2022
“Danes se bom srečal s kolegi zunanjimi ministri… Preučili bomo vse pravne možnosti, da zagotovimo, da bo Rusija plačala za uničenje, ki ga povzroča v Ukrajini,” je pred srečanjem dejal Borrell in spomnil, da je EU od ruskega napada na Ukrajino zamrznila za skoraj 20 milijard evrov ruskega premoženja, sankcije Zahoda proti Moskvi pa so omogočile zamrznitev tudi 300 milijard evrov deviznih rezerv ruske centralne banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Te rezerve so blokirane. Toda med blokado in zaplembo je velika razlika,” je opozoril Borrell in pojasnil, da obstajajo pravni postopki, ki jih je treba preučiti. “Toda naš predlog je na mizi… Rusija mora plačati za obnovo Ukrajine,” je še dodal, pri čemer je imel v mislih, da bi projekt obnove Ukrajine pokrili z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.
Scholz: Ponudba Nemčije Poljski glede sistemov patriot ostaja nespremenjena
Ponudba Nemčije, da Poljski pošlje sisteme zračne obrambe patriot, ostaja nespremenjena, je po današnji varnostni konferenci v Berlinu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je potezo pozdravil in hkrati pozval tudi k dodatni krepitvi ukrajinske zračne obrambe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Varšava je sicer kasneje predlagala, da bi sisteme patriot namestili v zahodno Ukrajino. Kijev je predlog podprl, druge članice Nata pa so bolj skeptične, saj se bojijo, da bi Rusija potezo lahko razumela kot stopnjevanje napetosti. Sistemi patriot so namreč del Natovih integriranih sistemov zračne obrambe in so namenjeni uporabi na Natovem ozemlju, navaja dpa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje