Ministri Nata o Ukrajini in Zahodnem Balkanu. “Slovenija zavezana politiki miru”

Slovenija 30. Nov 202215:484 komentarji
ministri, Nato
Foto: Stoyan Nenov/REUTERS

Zunanji ministri Nata so na zasedanju v Bukarešti potrdili podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo ter obsodili napade na kritično infrastrukturo in poboje civilistov. Slovenija bo Ukrajini še naprej pomagala s humanitarno pomočjo in pri obnovi infrastrukture kot tudi pri sprejemu beguncev, je danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ministri držav Nato so naslovili tudi pridružitev Švedske in Finske zavezništvu. Nato je potrdil svojo politiko odprtih vrat, vendar je članstvo namenjeno le državam, katerih vstop ne bi ogrozil varnosti zavezništva, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata v Bukarešti dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Ministri držav članic zavezništva, ki so se od torka sestajali v romunski prestolnici, so prvi dan zasedanja govorili o pomoči in solidarnosti z Ukrajino, pri čemer so ostro obsodili rusko agresijo na državo kot tudi napade na civilno energetsko in vodno infrastrukturo. Obsodili so tudi poboj številnih civilistov in v pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo vnovič potrdili polno podporo Ukrajini, je dejala ministrica Tanja Fajon ob zaključku zasedanja v Bukarešti, od koder se je javila prek video povezave.

Ukrajina je po njenih besedah na zasedanju ponovno zaprosila tako za vojaško pomoč kot tudi za takojšnjo pomoč pri obnovi poškodovane infrastrukture. “Pred pragom je zima, mraz je, brez elektrike in vode bo veliko Ukrajincev zapustilo svoje domove, in tudi tu bo potrebno ob humanitarni krizi, ki se lahko zgodi, pomagati civilistom na begu,” je ob tem opozorila Fajon.

Po besedah ministrice so se na vladi že pogovarjali o možnosti dobave nujnega materiala za obnovo poškodovane infrastrukture in k temu Slovenija stremi tudi v nadaljevanju. Glede morebitne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejala, da je Slovenija svoja skladišča v tem oziru v veliki meri izčrpala, v prihodnje pa bo sodelovala predvsem s tisto materialno in razvojno oziroma humanitarno pomočjo, ki jo bodo ljudje potrebovali, in pa seveda tudi pri sprejemu beguncev v državi.

Slovenija že pomaga Ukrajini materialno in humanitarno, nedavno je pristopila in napovedala finančno pomoč v višini milijona evrov v okviru programa za izvoz žita iz Ukrajine, sodeluje tudi v okviru drugih razvojnih humanitarnih projektov, obenem tudi pri obnovi Ukrajine po vojni, je ob tem še spomnila ministrica.

Drugi dan zasedanja, na katerem sta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra kandidatk za članstvo v Natu Finske in Švedske, so se ministri sestali še s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije. Govorili so o varnostnih tveganjih v teh državah, ki so zaradi ruske politične vpletenosti posredno ogrožene, je dejala Fajon.

Tema pogovorov tudi Zahodni Balkan

Ministri so govorili tudi o Zahodnem Balkanu, kjer prav tako obstajajo varnostna tveganja, in pri tem ponovili zavezanost podpori celotni regiji. Fajon je ob tem ponovila prizadevanja Slovenije, da BiH še letos dobi status kandidatke za članstvo v EU, obenem pa tudi podprla prizadevanja tako za članstvo v EU kot v Natu vseh treh držav – BiH, Gruzije in Moldavije.

Glede morebitne dodatne vojaške prisotnosti Slovenije v BiH je Fajon na novinarsko vprašanje dejala, da v tem trenutku, vsaj na njeni ravni, pogovori o tem ne potekajo. Obrambni minister Marjan Šarec je sicer oktobra, ob obisku makedonske kolegice Slavjanke Petrovske v Ljubljani, napovedal okrepitev vojaške prisotnosti v regiji Zahodnega Balkana, med drugim v BiH.

Ministri so v Bukarešti govorili še o izzivih, ki jih za Nato predstavlja Kitajska, in sicer o odnosu, ki je prerasel iz partnerskega v tekmovalni, je povedala ministrica. Danes imamo strateški interes za sodelovanje, ko gre za podnebne in zdravstvene izzive, jedrsko varnost, na drugi strani pa se zavedamo, da imamo opravka z avtoritarnim režimom in da moramo v tem oziru naslavljati tudi morebitna tveganja, ki jih prinaša Kitajska, je pojasnila.

Natu obstaja vse večja konvergenca glede izziva, ki ga predstavlja Kitajska, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov komentiral ameriški državni sekretar Antony Blinken. Pri tem je poudaril, da si ZDA ne prizadevajo za konflikt s Kitajsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ministri so na zasedanju sprejeli skupno izjavo s sporočilom, da ostajajo zaveznice skupaj v sodelovanju z EU zavezane miru. “In to je bilo tudi moje sporočilo: Slovenija ostaja zavezana politiki miru in delovali bomo v tej smeri, da kot članica EU in zveze Nato s prispevki po svojih zmogljivostih storimo vse, da bomo zagotavljali mir in stabilnost v naši neposredni soseščini,” je še povedala ministrica Fajon.

Szijjarto: Nato odprt za države, ki ne ogrožajo varnosti zavezništva

Ministri držav Nato so naslovili tudi pridružitev Švedske in Finske zavezništvu. Nato je potrdil svojo politiko odprtih vrat, vendar je članstvo namenjeno le državam, katerih vstop ne bi ogrozil varnosti zavezništva, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata v Bukarešti dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Hkrati je zagotovil, da bo madžarski parlament v kratkem glasoval o vstopu Švedske in Finske v Nato.

Peter Szijjarto
Peter Szijjarto (PROFIMEDIA)

“Madžarska vlada je osnutek ratifikacije njihove prošnje že predložila parlamentu, ki pa je trenutno zaposlen z zakonodajo, ki jo zahteva Evropska komisija,” je dejal Szijjarto, pri čemer je mislil na 17 zavez, ki jih je Bruselj podal v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Po njegovih besedah bo parlament o širitvi Nata glasoval v začetku prihodnjega leta, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Sprejem Švedske in Finske v Nato sicer še naprej blokira Turčija, in sicer zaradi njune domnevne podpore kurdskim silam v Siriji, za katere meni, da so povezane s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično skupino. Turčija je danes sicer nakazala, da je zadovoljna z napredkom Stockholma na tem področju. “Izjave Švedske so dobre, vendar moramo videti konkretne korake,” je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švedski zunanji minister Tobias Billstrom je po torkovem srečanju s turškim kolegom izjavil, da napredujejo pri izvajanju tristranskega memoranduma, ki je bil podpisan v Madridu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar