Francija in Evropa odštevata do enih najpomembnejših volitev na stari celini, do francoskih predsedniških, ki bodo 24. aprila. Tudi tokrat se bosta v drugem krogu pomerila dosedanji predsednik Emmanuel Macron in voditeljica stranke Nacionalni zbor Marine le Pen. A za razliko od njune zadnje tekme v drugem krogu pred petimi leti analize javnega mnenja tokrat napovedujejo, da bo izid tesnejši. Kakšna ja taktika Macrona, ki na soočenja najprej sploh ni hodil, ampak se je ukvarjal predvsem z vojno v Ukrajini in predsedovanjem Svetu EU? In kako se je tokrat preoblekla Marine le Pen, za katero politologinja z Univerze v Lillu v pogovoru za N1 pravi, da je prej kot Macron dojela, kaj trenutno ljudi najbolj skrbi.
“Še pred dnevi bi rekel, da v drugem krogu ne bom volil. A zdaj sem si premislil. Prepričan sem, da je Marine le Pen na dobri poti, da zmaga, Emmanuel Macron pa še vedno pomeni manjše zlo za Francijo,” nam je v petek pripovedoval 25-letni Francoz Romain, ki študira v Bruslju. V prvem krogu volitev je svoj glas oddal za radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, v drugem krogu pa – kot številni drugi Francozi, ki so v prvem krogu volili leve kandidate – nima “svoje” izbire. Vseeno bi raje izgubil oko zaradi Macronove policije, kot pa da bi ga na ulici pretepli fašisti, je opisal svoje razumevanje posledic, ki jih prinaša izvolitev bodisi Macrona, ki se predstavlja kot liberalni kandidat politične sredine, bodisi skrajne desničarke le Pen.
Javnomnenjske raziskave za razliko od leta 2017, ko sta se v drugem krogu prav tako pomerila Macron in le Pen, Macron pa je zmagal z več kot 66-odstotno podporo, tokrat kažejo, da bo tesno. Po nekaterih raziskavah naj bi kandidata ločevalo le nekaj odstotkov.
Čeprav bodo številni volilci levice – enako kot Romain – v drugem krogu predsedniških volitev v Franciji glasovali taktično in oddali glas za Macrona samo zato, da preprečijo zmago le Pen, je pričakovati, da vsi vendarle ne bodo ravnali tako. Študenti znamenite pariške Sorbone in drugih šol so denimo ta teden svoje nasprotovanje obema predsedniškima kandidatoma izrazili z zasedbo oziroma blokado šolskih poslopij. Pri tem so poudarili, da nihče od kandidatov ne bo naredil dovolj za okolje.
Medtem ko se je levičarju Mélenchonu uvrstitev v drugi krog izmuznila za las – podprlo ga je 22 odstotkov volilcev, kar je slab odstotek manj kot le Pen – so se drugi kandidati levega pola oziroma zelenih odrezali slabše. Zeleni kandidat Yannick Jadot je zbral 4,6 odstotka glasov podpore, komunist Fabien Roussel 2,3, socialistka Anne Hidalgo pa 1,8. Ker je veliko volilcev ostalo brez kandidata, ki je zanje sprejemljiv, analitiki pričakujejo relativno nizko volilno udeležbo v drugem krogu volitev.
PROFIMEDIA
Kaj drugi krog francoskih predsedniških volitev prinaša za leve volilce, je za N1 komentirala politologinja, profesorica z Univerze v Lillu (Science Po) Cécile Leconte. “Levi volilci imajo na izbiro dve možnosti, ki sta zanje zelo nezadovoljivi. Že tretjič se na predsedniških volitvah v Franciji počutijo kot talci skrajne desnice. Leta 2002 se je v drugi krog uvrstil oče Marine le Pen [Jean-Marie le Pen], leta 2017 in 2022 pa Marine le Pen. Zavedanje, da se levim volilcem to dogaja tretjič, je zanje frustrirajoče,” je komentirala dr. Leconte. Ob tem je poudarila, da je Macron 10. aprila dobil višjo podporo kot v prvem krogu pred petimi leti, kar uporablja v svoj prid.
Zamere volilcev
Macron je v prvem krogu zbral največ glasov, čeprav pred 10. aprilom njegova predvolilna kampanja praktično ni obstajala. Zavrnil je televizijska soočenja s preostalimi kandidati, udeleževati se jih je začel šele zdaj, v končnici volilne tekme, in francoskih volilcev skorajda ni nagovarjal na predvolilnih shodih. Računal je na to, da bo njegova kampanja predsedovanje samo: nenazadnje je Francijo vodil ob začetku vojne v Ukrajini, pred tem pa si je prizadeval za mir med Kijevom in Moskvo.
Nekateri volilci, ki so za Macrona glasovali pred petimi leti (bodisi zato, ker so ga podpirali, bodisi zato, ker so glasovali proti skrajni desnici), predsedniku Francije zamerijo kar nekaj stvari. Predvsem nekateri levi volilci mu očitajo davčno reformo, s katero so največ pridobili najbogatejši, ter konservativno politiko do multikulturalizma in islama, je naštela profesorica Leconte. “Pri teh [družbenih] vprašanjih se je izkazal za manj liberalnega, kot se je od njega pričakovalo,” je komentirala in dodala, da se tudi nekateri javni uslužbenci, denimo v šolstvu in zdravstvu, počutijo zapostavljene, razočarani so. Veliko levih volilcev pa tudi volilcev skrajne desnice je Macronu zamerilo nasilno zatrtje protestov rumenih jopičev.
PROFIMEDIA
Za razliko od Macrona, ki se je v predvolilnem obdobju osredotočil predvsem na mednarodne odnose, torej vojno v Ukrajini in predsedovanje Svetu EU, je le Pen svoji kampanji namenila veliko več pozornosti. Potovala je po Franciji, pri tem pa je svoja nacionalistična in ksenofobna stališča skušala skriti pod krinko kandidatke, ki ji je mar za (naj)revnejše Francoze, zaskrbljene zaradi rastočih cen osnovnih dobrin. “Le Pen je hitreje od Macrona dojela, da zaradi vojne v Ukrajini mnoge skrbijo rastoče cene. Macron tega ni dojel in to je problem,” je bila jasna dr. Leconte.
Ne le pragmatičnost in apeli “osmoljencem globalizacije”, izkazalo se je, tako sogovornica, da je le Pen koristila prisotnost še enega skrajno desnega predsedniškega kandidata Érica Zemmourja. Zemmour je širil fašistične in antisemitske ideje, ki jih je le Pen opustila, zato je v primerjavi z njim izpadla zmerna. “To je problematično. Res da je govorila o rasti cen in neenakosti v družbi, a njen program ne naslavlja teh problemov. Pri davku na dedovanje in reformi pokojninskega sistema je tako neoliberalna, kot je Macron,” je dejala profesorica. Nacionalistična političarka, ki je še leta 2017 napovedovala, da se bi se Francozi pod njenim vodstvom upokojili pri 60, zdaj pravi, da bi v pokoj pri tej starosti lahko šli le tisti, ki so začeli delati pri 20. Macronova pokojninska reforma, ki mu je v prvem mandatu ni uspelo izpeljati, predvideva upokojevanje pri 65.
Christian Hartmann/REUTERS
“Le Pen ostaja zelo skrajno desna. Še vedno nasprotuje migracijam, težave ima z načelom pravne države, sovraži sindikate, ima sporen odnos do novinarjev, muslimankam bi prepovedala pokrivanje na javnih mestih,” je nekaj spornih stališč skrajno desne političarke naštela dr. Leconte. Po njenem je le Pen uspelo ustvariti vtis zmernosti tudi zato, ker se predstavlja kot sodobna ženska, in to ločena, ki v uradnih stališčih podpira reproduktivne pravice in pravice skupnosti LGBTIQA+, čeprav je denimo iz glasovanj njene stranke v Evropskem parlamentu razvidno, da jih ne uresničuje.
Na ulicah francoskih mest se je danes zbralo na tisoče prebivalcev Francije, ki so izražali svoje nasprotovanje Marine le Pen oziroma Emmanuelu Macronu, navaja Reuters.
Sarah Meyssonnier/REUTERS
Francija ali Evropa?
Macron je v svojem govoru po zmagi v prvem krogu povedal, da je odločitev francoskih volilcev pomembna ne le za Francijo, temveč za celotno Evropo. Francija je za Nemčijo drugo najmočnejše gospodarstvo v Evropski uniji in je ena od najmočnejših vojaških sil v zvezi Nato. V primeru, da 24. aprila na volitvah slavi Macron, sprememb v odnosu Francije do EU in Nata ni pričakovati – Francija bo še naprej trdna zaveznica, naklonjena evropski integraciji. Nasprotno pa le Pen, ki v preteklosti ni skrivala svoje naklonjenosti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, napoveduje kar nekaj sprememb.
Frexit oziroma izstop Francije iz Evropske unije resda ni več v načrtu le Pen, je pa znano, da si le Pen – skupaj z drugimi evropskimi kolegi, med katerimi sta madžarski premier Viktor Orbán in voditelj poljske vladajoče stranke PiS Jarosław Kaczyński – prizadeva za Evropsko unijo, ki bo temeljila na povezavi suverenih nacionalnih držav. Njen program predvideva marsikatero kršitev pravil EU. Po navedbah tujih medijev bi zmanjšala prispevke Francije v evropski proračun, prednostno bi obravnavala francoske državljane na področju zaposlovanja in socialne varnosti ter francosko zakonodajo postavila nad evropsko.
“Le Pen razume, da frexita oziroma izstopa Francije iz evro območja ne podpirajo konservativni volilci,” je pragmatičnost skrajno desne političarke naslikala profesorica Leconte. Zaradi stališč le Pen, iz katerih je razvidno, da bi predsedniška kandidatka spodkopavala EU, Macron po besedah sogovornice volitve razume kot izbiro med “zmagovalci globalizacije, ki jih predstavlja sam,” in drugimi.
PROFIMEDIA
Kar nekaj pozornosti so vzbudila tudi stališča le Pen glede Nata. Na novinarski konferenci je političarka ta teden povedala, da se bo kot predsednica zavzemala za zbliževanje Nata in Rusije po koncu vojne v Ukrajini, napovedala pa je tudi, da bi Francija pod njenim vodstvom izstopila iz skupnega poveljstva Nata. To sicer za državo ne bi pomenilo nič kaj bistveno novega.
“Leta 1966, ko je bil francoski predsednik Charles de Gaulle, je država izstopila iz vojaškega poveljstva zveze Nato. Na ta način je Francija izrazila protest nad preveliko vlogo ZDA v Natu in na evropskem ozemlju,” je spomnila dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede. Francija se je v poveljstvo Nata vrnila šele leta 2009, ko je bil na čelu države Nicolás Sarkozy. Kot je Juvan še pojasnila za N1, morebiten ponovni izstop Francije iz skupnega poveljstva ne bi vplival na sprejemanje odločitev – te se sprejemajo s strinjanjem v severnoatlantskem svetu, ki je civilni oziroma politični organ.
Dr. Leconte napoved le Pen o izstopu Francije razume kot simbolično gesto, ki bi lahko ugajala različnim volilcem, vključno z jedrom njenega volilnega telesa in tistimi, ki nasprotujejo atlanticizmu. “S tem se želi predstaviti kot nekdo, ki sledi de Gaullu, čeprav je bil de Gaulle osovražen pri skrajni desnici, ki ga je zaradi osamosvojitvene vojne v Alžiriji videla kot izdajalca,” je pojasnila sogovornica.
Aprilskim predsedniškim volitvam v Franciji junija sledijo še parlamentarne, na katerih si bo predsednik oziroma predsednica Francije moral(a) zagotoviti večino v parlamentu.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje