Menu Item
Libanonski parlament je v drugem krogu glasovanja za predsednika izvolil dosedanjega načelnika generalštaba libanonske vojske Josepha Aouna. Slednji bo nasledil Michela Aouna, čigar mandat se je iztekel že oktobra 2022. Parlamentu namreč zaradi razdrobljenosti ni uspelo izvoliti predsednika že prej.
Joseph Aoun je bil za predsednika danes izvoljen v drugem krogu, v katerem je po poročanju tujih tiskovnih agencij prejel 99 glasov v 128-članskem parlamentu. Za izvolitev bi sicer zadostovala navadna večina 65 glasov, potem ko si Aoun v prvem krogu potrebnih dveh tretjin glasov ni uspel zagotoviti. Zbral jih je 71.
Aoun je nemudoma po izvolitvi prisegel na položaj in v prvem nagovoru poslance dejal, da država vstopa v novo obdobje. “Danes se začenja nova faza v zgodovini Libanona,” je dejal.
Dodal je, da bo v državi, ki jo je dolgo vodi začasna vlada, sklical takojšnja parlamentarna posvetovanja o imenovanju novega premierja. Želi si, da bo to “partner in ne nasprotnik”, nekdo, ki bo užival zaupanje mednarodne skupnosti ter izvedel nujno potrebne reforme za oživitev gospodarstva.
Po uničujoči vojni med Izraelom in oboroženim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki uživa podporo Irana, je obljubil, da bo država vzpostavila monopol nad orožjem. “Vlagali bomo v vojsko, da bomo lahko nadzorovali in zavarovali meje na jugu (…), borili se bomo proti terorizmu, uresničevali mednarodne resolucije in preprečevali izraelske napade,” je med drugim povedal.
Po letih napetih odnosov z več državami, zlasti zalivskimi, zaradi pomembne vloge Hezbolaha v državi je napovedal še, da si bo prizadeval za dobre odnose z arabskimi državami.
Pred njegovo izvolitvijo je bil Libanon brez predsednika od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Michelu Aounu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023. Kritiki so spodkopavanja dogovora obtoževali Hezbolah in njegove zaveznike.
V skladu z libanonsko politično ureditvijo predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen. Imenovanju Josepha Aouna so sicer nekateri nasprotovali, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.
Z izvolitvijo je sedaj postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom.
Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v veliki meri simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 soočala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, nedavno pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut.
Trenutno sicer vojska v skladu z dogovorom o umiku izraelskih sil prevzema nazaj položaje na jugu države. Izrael se mora iz Libanona umakniti najkasneje do 26. januarja.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je že čestital Aounu in izrazil upanje, da bo njegova izvolitev doprinesla k stabilnosti in boljši prihodnosti za Libanon in njegove prebivalce. Iransko veleposlaništvo v Bejrutu je izrazilo upanje v tesno sodelovanje med državama. Podobno je pripravljenosti na sodelovanje z Aounom pri njegovih prizadevanjih za reforme in poenotenje države zagotovilo ameriško veleposlaništvo v državi. Čestitalo mu je tudi francoske zunanje ministrstvo, ki je pozvalo k imenovanju močne vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!