Menu Item
Po državnem udaru v Mjanmaru se je brezposelnost povečala, stroški osnovnih dobrin pa so poleteli v nebo. Tamkajšnji prebivalci zato za preživetje počnejo najrazličnejše stvari. CNN razkriva zgodbo, kako mnogo Mjanmarcev odhaja v Indijo, kjer za golo preživetje prodajo svojo ledvico.
Mjanmar, azijsko državo, vpeto med Indijo in Kitajsko, pesti hudo pomanjkanje, revščina in lakota. Da bi preživeli, se tamkajšnji prebivalci poslužujejo najrazličnejših vzvodov za zaslužek.
Za CNN je spregovoril dostavljalec Maung Maung, ki razlaga, kako njegova žena in hčerka v času, ko je bil sam tarča političnega preganjanja, nista jedli po več dni v kosu. Vojaška hunta ga je namreč leta 2022 pridržala za več tednov in ga mučila. Očitali so mu, da je prevažal blago za opozicijske sile. Žena je bila v tem času prisiljena najemati posojila.
Ko so ga po tednih mučenja izpustili, je izgubil službo, družina pa je ostala brez denarja in v velikih dolgovih. Zaradi tega je Maung na družbenem omrežju Facebook objavil oglas, v katerem je prodajal svojo ledvico.
“V tistem trenutku sem začutil, da je življenje tako kruto. Ni drugega načina, kako bi lahko preživel, kot da za plačilo oropam ali ubijem ljudi. Podobno je čutila tudi moja žena, ki ni želela več ostati na svetu. Vendar sva ostala samo zaradi najine hčerke,” je dejal.
Nekaj mesecev pozneje je Maung svojo ledvico prodal kitajsko-mjanmarskemu poslovnežu, ki je zanjo odštel 10 milijonov mjanmarskih kjatov, kar je okoli 4.308 evrov. To je skoraj dvakratnih letnega povprečnega dohodka mjanmarskega gospodinjstva.
Podobnih zgodb je veliko
A Maung ni edini. CNN je v eno leto trajajoči preiskavi odkril, da prebivalci Burme, kot z drugim imenom imenujejo Mjanmar, prek Facebooka prodajajo svoje organe premožnim ljudem. S pomočjo agentov potujejo na presaditev, denimo v Indijo.
To je v nasprotju z zakoni obeh omenjenih držav – prodaja organov v teh državah je namreč prepovedana. Darovanje organov je dovoljeno le med družinskimi člani in še to zgolj ob izpolnjenih več posebnih pogojih. Zato agenti, ki se ukvarjajo s prodajo organov, pogosto ponarejajo dokumentacijo.
Postopek morajo najprej potrditi na mjanmarskem veleposlaništvu v New Delhiju, nato pa še na odboru za odobritev posega. Pred njim se morajo ljudje pogosto zagovarjati, tudi igrati vloge, denimo moža in žene, da prepričajo odbor. A odbor dobro ve, da gre za prevaro.
Novinarji CNN so se pogovarjali z več deset ljudmi, ki so prodajali svoje organe prek družbenih omrežij oziroma so bili vpleteni v trgovino z ljudmi.
Prodaja poteka kar prek Facebooka
Sporen je tudi medij prodaje organov. Družbeno omrežje Facebook namreč uporabnikom ne dovoljuje nakupa, prodaje ali trgovanja z deli človeških teles. Na prošnjo za komentar so iz Mete – lastnice Facebooka – sporočili, da so v tem času odstranili eno skupino, dodatnih podrobnosti pa niso želeli navesti.
“Prodati del svojega telesa je težka odločitev za vsakogar. Nihče si tega ne želi storiti,” je kmalu po tem, ko je februarja na Facebooku prodajala svojo ledvico, povedala 26-letna April. “Edini razlog, zakaj to počnem, je, da nimam druge izbire.” Svoje sanje o delu medicinske sestre je April kmalu opustila in se zaposlila v tovarni oblačil, kjer pa ji mesečni dohodek okoli 100 evrov ne zadošča za preživetje.
Na idejo, da bi prodala svojo ledvico, je prišla prav z brskanjem po Facebooku. Nekega večera je naletela na eno od skupin, kjer ljudje z boleznimi ledvic iščejo zdrave ledvice. Njen zapis se je glasil: “Želim prodati svojo ledvico. Moja krvna skupina je 0. Potrebujem denar za svojo teto, ki ima raka in potrebuje operacijo. Stara sem 26 let in ne pijem. Pošljite mi zasebno sporočilo.”
Življenje je mogoče tudi z zgolj eno ledvico, a gre za velik poseg, ki lahko nosi trajne posledice na človekovem zdravju. Maung je po posegu dejal, da se zaveda, da bo zaradi tega najverjetneje živel le še 15 let, a svoje odločitve ne obžaluje. “Če ne bi storil tega, bi bilo moje življenje pravi kaos – brez službe in brez hrane,” je še sklenil.
Minevajo že tri leta, odkar je z državnim udarom oblast v Mjanmaru prevzela vojska. Pod pragom revščine danes živi skoraj polovica od 54 milijonov prebivalcev, številka pa se je od leta 2017 podvojila, ugotavljajo raziskovalci Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP). Nestabilne razmere so vodile v strmoglavljenje števila tujih naložb v državi, posledično pa k večji brezposelnosti in drastičnemu skoku cen osnovnih dobrin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje