Lov na saboterje Severnega toka ogroža enotnost Evrope

Ponoči, konec septembra 2022, dobrega pol leta po napadu Rusije na Ukrajino, so pridušeni sunki in curki mehurčkov vzvalovili gladino Baltskega morja. Eksplozije so pretrgale oba plinovoda Severnega toka, rusko plinsko avtocesto v Evropo. Leta pozneje udarni valovi tiste noči še vedno valujejo po celini. Sum, da je izvedla sabotažo, je takoj padel na Rusijo in tudi ZDA so bile prisiljene zanikati vpletenost.

Danes se okoli eksplozij še vedno vijejo spletke, čeprav Nemčija pripravlja pregon proti domnevnim ukrajinskim saboterjem. Poljska prizadevanja, da bi primer ovirala – očitno zato, da bi zaščitila svojo zaveznico Ukrajino – so v Evropi povzročila nove napetosti, poroča CNN.

Nemčija je odločena, da bo Severni tok dobil svoj dan na sodišču, saj je vložila nalog za prijetje dveh Ukrajincev, ki sta osumljena vpletenosti v eksplozijo; Volodimirja Žuravlova, ki je bil pridržan na Poljskem, in Sergija Kuznjecova, pridržanega v Italiji. A je oktobrska odločitev poljskega sodišča, da izpustitvi Žuravlova, potem ko je z njegovo izročitvijo odlašala, močno spodkopala upanje Berlina na pregon.

"Če je bila Ukrajina res organizatorka tega dejanja agresije, potem je za ta dogodek lahko odgovorna samo Ukrajina," je sodnik Dariusz Lubowski zapisal v sodbi, s katero je ustavil izročitev Žuravlova Nemčiji, je poročal CNN.

Ekipa naj bi uporabila lažne identitete za najem jahte

49-letni Ukrajinec trdi, da z napadom nima nič, saj da je bil takrat v Ukrajini, medtem ko nemško tožilstvo nasprotno meni, da je bil Žuravlov, "usposobljen potapljač", "del skupine posameznikov, ki so septembra 2022 namestili eksploziv na plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2 blizu otoka Bornholm". Ekipa naj bi uporabila lažne identitete za najem jahte, s katero naj bi se bi z opremo vred prepeljali na mesto eksplozije.

Serhij Kuznjecov, 49-letni nekdanji ukrajinski vojak in domnevni koordinator operacije, je bil konec avgusta pri naših zahodnih sosedih pridržan na podlagi nemškega naloga za prijetje. Tudi on zanika kakršno koli povezavo z eksplozijami.

"Problem Evrope, problem Ukrajine, problem Litve in Poljske ni v tem, da je bil Severni tok 2 razstreljen, ampak v tem, da je bil zgrajen," je minuli mesec povedal poljski premier Donald Tusk. In dodal, da ni v interesu Poljske ne v interesu spodobnosti in pravičnosti, da se omenjenega državljana preganja ali izroči drugi državi.

Kdo brani teroriste?

Poljsko stališče je razkrilo tudi delitve v Evropi glede omenjenih plinovodov.

Tako je Peter Szijjárto, zunanji minister Madžarske – ene redkih ruskih zaveznic na celini - ki ji je Donald Trump obljubil izvzetje iz sankcij za nadaljnji nakup ruske nafte, izjavo poljskega premiera označil za šokantno.

"Eno je jasno: ne želimo Evrope, kjer premierji branijo teroriste," je zapisal na omrežju X.

Medtem je za mnoge na severu Evrope, pozornost, namenjena temu, kdo je razstrelil Severni tok, odvračanje pozornosti od tega, kako je bil ta sploh zgrajen.

Nekdanji litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je tako za CNN povedal, da če pravni primer obravnavamo ločeno, "nas bo to morda prisililo, da pozabimo, kako smo prišli tja". Stališče poljske vlade "ima precej opraviti z njihovo notranjo politiko, saj njihov predsednik prihaja iz zelo nacionalistične stranke".

Helga Kalm, namestnica direktorja estonskega Mednarodnega centra za obrambo in varnost, pa je povedala: "To je njihov način kazanja Nemčiji, da ne ravnajo prav, saj nadaljujejo s pregonom, ki bi lahko škodoval ukrajinskim interesom".

Ne Danska ne Švedska, čigar vode ležijo ob plinovodu Severni tok, nista želeli nadaljevati preiskav v zvezi z eksplozijami, medtem pa Nemčija vztraja.

Skoraj tretjino nemških potreb po plinu pokrili Rusi

"Smo pravna država," je za CNN povedal Stefan Meister, strokovnjak za vzhodno Evropo iz Nemškega sveta za zunanje odnose. Nemčija je tudi bila gonilna sila plinovoda Severni tok v Evropi. Leta 2016 so skoraj 30 odstotkov nemških potreb po plinu pokrili ruski dobavitelji, ki so plin usmerjali prek plinovoda Severni tok 1.

Prav tako so naftovodi postali simbol odvisnosti od poceni ruskih energentov. Kritiki menijo, da je Evropa v zameno za poceni ruske energente žrtvovala načelno stališče do ruske agresije v Ukrajini leta 2014 in Gruziji leta 2008.

Ne glede na izid nemških prizadevanj za sodno zadoščenje v primeru Severnega toka ruski plin ne bo tekel proti jugu tako kot pred letom 2022.

Od ruske invazije na Ukrajino si Evropa prizadeva, da bi se znebila desetletja trajajoče odvisnosti od ruskega plina. Izguba Severnega toka je to le še pospešila.

Ruski delež uvoza plina iz cevovodov v EU se je po njenih podatkih zmanjšal z več kot 40 odstotkov leta 2021 na približno 11 odstotkov leta 2024, še navaja CNN.