"Če se bo izkazalo, da je šlo za nameren napad na ključno infrastrukturo zavezništva, bo to seveda zelo resno, Nato pa se bo odzval enotno in odločno," je na srečanju obrambnih ministrov držav članic zveze Nato v Bruslju med drugim dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes napovedal “odločen odziv”, če se bo izkazalo, da je bila poškodba plinovoda med Finsko in Estonijo v Baltskem morju posledica namernega napada. Plinovod Balticconnector med Finsko in Estonijo so v nedeljo zaradi puščanja zaprli, finske oblasti pa so opozorile, da bi ga lahko povzročil “zunanji dejavnik”.
Puščanje plinovoda je verjetno povzročil “zunanji dejavnik”, je v torek izjavil finski predsednik Sauli Niinistö, potem ko je operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid v nedeljo zaradi suma puščanja zaprl plinovod.
Vzrok puščanja sicer še ni znan, v preiskavi pa sodelujeta tako Finska kot Estonija.
Pomembno ugotoviti, kaj in kako se je zgodilo
“Zdaj je pomembno ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako bi se to lahko zgodilo,” je Stoltenberg danes povedal na srečanju obrambnih ministrov držav članic zveze Nato v Bruslju.
“Če se bo izkazalo, da je šlo za nameren napad na ključno infrastrukturo zavezništva, bo to seveda zelo resno, Nato pa se bo odzval enotno in odločno,” je še dejal generalni sekretar zveze Nato, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Škoda je takšna, da jo je morala povzročiti sila, močnejša od potapljača ali majhnega podvodnega robota,” je dodal estonski obrambni minister Hanno Pevkur. Oblasti v Helsinkih so sicer v luči nekaterih ugibanj o tem, da je morda šlo za ruski napad, posvarile pred prehitrimi zaključki.
Da bi se izognili špekulacijam in govoricam, je treba čim prej raziskati incident
“Incident je treba čim prej raziskati,” je po poročanju finskih medijev v torek dejal Jukka Savolainen iz Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam. “S tem lahko odvrnemo špekulacije in govorice, ki se bodo verjetno začele širiti,” je povedal v oddaji na finski televiziji YLE.
Savolainen je kot primer navedel lanskoletne eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2, ki Rusijo pod Baltskim morjem povezujeta z Nemčijo, za katere se medsebojno obtožujeta Moskva in Zahod. Po več kot enem letu od sabotaže Severnega toka preiskave še vedno potekajo, vzrok za eksplozije pa ostaja neznan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje