Države članice Evropske unije (EU) so dosegle delni dogovor o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini, ki pa ne vsebuje vrednosti novega instrumenta. O tem se morajo namreč dogovoriti voditelji članic v okviru revizije dolgoročnega proračuna unije (MFF). Ob tem se zdi, da Madžarska nekoliko popušča pri svojem nasprotovanju nadaljnji pomoči Ukrajini.
Delni dogovor, ki bo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom, so na današnjem zasedanju v Bruslju z večinskim odločanjem potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU. Proti je po neuradnih informacijah glasovala le Madžarska.
Pogajalsko izhodišče članic vsebuje zgolj sestavne dele posebnega finančnega instrumenta za pomoč Ukrajini v obdobju 2024-2027, so pojasnili na Svetu EU. Ni pa v njem skupne vrednosti instrumenta ter deležev nepovratnih sredstev in posojil. Komisija je sicer v okviru revizije MFF predlagala finančno pomoč v višini 50 milijard evrov za štiriletno obdobje, od tega bi bilo 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev.
O reviziji dolgoročnega proračuna, ki bi ga glede na zadnji predlog povečali za 64,6 milijarde evrov, so voditelji držav članic razpravljali na decembrskem vrhu v Bruslju. Vendar pa se jim takrat zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti.
Orban je na vrhu ostro nasprotoval vključitvi instrumenta za Ukrajino v MFF, vendar pa je v zadnjem času očitno vendarle nekoliko popustil. Po neuradnih informacijah je Budimpešta podala svoj predlog, v skladu s katerim bi članice pomoč za Ukrajino v okviru MFF potrjevale vsako leto. To pa naj ne bi bilo sprejemljivo za vse druge članice.
Dogovor bodo skušali voditelji znova doseči na izrednem zasedanju 1. februarja.
Nato Kijevu zagotovil nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe
Članice zveze Nato so spričo okrepljenih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina Kijevu zagotovile nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe. Obsodile so tudi rusko uporabo severnokorejskih raket in iranskih dronov, je sporočilo zavezništvo.
Na Natu so poudarili, da so zaveznice Ukrajini dobavile že vrsto različnih sistemov zračne obrambe, na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina na veleposlaniški ravni pa so se zavezale k nadaljnji krepitvi ukrajinske obrambe. Pri tem so spomnili, da so se članice zavezništva odločile za skupni nakup 1.000 sistemov patriot, da bi ob zagotavljanju nadaljnje pomoči Kijevu znova zapolnile svoja skladišča.
V Varnostnem svetu vnovični pozivi h končanju vojne v Ukrajini
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je danes Varnostnemu svetu poročala o stanju v Ukrajini in dejala, da se mora vojna, ki ji ni videti konca, nemudoma ustaviti. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je ponovno obsodil rusko agresijo in poudaril, da pri spoštovanju mednarodnega prava ne sme biti dvojnih meril.
“Novo leto ni prineslo predaha Ukrajini, v zadnjih tednih pa je prišlo do nekaterih najhujših napadov v skoraj dve leti trajajoči vojni. Varnostni svet ZN se je od 24. februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, sestal več kot stokrat, vendar se vojna nadaljuje,” je med drugim dejala DiCarlo in poudarila, da se mora vojna nemudoma končati.
Po njenih besedah je Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) doslej med civilisti potrdil več kot 10.000 smrtnih žrtev, med njimi je skoraj 600 otrok. Samo od 29. decembra do 2. januarja je bilo ubitih 96 ljudi, pri čemer so ruski napadi z brezpilotniki 29. decembra pobili 58 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje