Menu Item
Dan po volitvah je na strani podpornikov vladajoče stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana čutiti veselje, nasprotno pa so vladni nasprotniki oziroma podporniki opozicije zelo razočarani nad njenim velikim porazom. O izidu nedeljskih volitev na Madžarskem in dejavnikih, ki so mu botrovali, smo se pogovarjali s profesorjem zgodovine Györgyom E. Szönyijem.
Čeprav je šest strank madžarske opozicije, prvič združenih pod vodstvom župana Petra Marki-Zaya, imelo možnost oziroma vsaj upanje, da lahko na parlamentarnih volitvah premagajo stranko Fidesz Viktorja Orbana, se to ni zgodilo. Marki-Zay, ki je možnost dobrega volilnega rezultata še v soboto na predvolilnem shodu suvereno komentiral tudi za N1, je moral po volitvah priznati poraz. Orban je namreč slavil zmago, bolj prepričljivo od pričakovanj – Fidesz in stranska krščanskih demokratov KDNP sta osvojila 135 poslanskih sedežev v 199-članskem parlamentu, v koalicijo pa bosta stranki zelo verjetno povabili še nacionalistično stranko Gibanje naša domovina, ki so jo ustanovili nekdanji člani Jobbika in je osvojila sedem poslanskih sedežev.
“Zmagali smo tako, kot si nihče ni mislil, da bomo,” je dan po volitvah povedal Orban, ki ga je pred tem, na volilno noč, v štabu Fidesza pričakala vzhičena množica podpornikov. Ti so na vse grlo vriskali po večini izrečenih misli. “Madžarska, Madžarska, Madžarska,” je donelo. Ali pa: “Viktor, Viktor, Viktor!”
Profesor zgodovine György E. Szönyi, ki poučuje na Centralni evropski univerzi in Univerzi v Szegedu, izid nedeljskih volitev razume v kontekstu Orbanove oziroma Fideszove prevlade v družbi in državi na eni strani, po drugi strani pa je kritičen do opozicijskih strank – čeprav ali pa prav zato, ker je verjel v združeno opozicijo in njenega voditelja, župana Hódmezővásárhelya Marki-Zaya.
Lanska jesen, ko je združena opozicija šestih strank za svojega predstavnika izvolila Marki-Zaya, je profesorju ostala v lepem spominu. V času internih volitev je kot prostovoljec na poti po madžarskih krajih spremljal po dva člana strank opozicije in sodeloval pri zbiranju glasov ljudi. “To je bila lepa izkušnja. Ob meni sta bila člana strank, ki sta si doslej nasprotovali, recimo Jobbika in Demokratične koalicije (DK), a sta zelo lepo sodelovala. Tudi ljudje, ki so prinesli svoje glasove, so bili entuziastični,” je pripovedoval profesor, sicer razpet med Budimpešto in Szegedom.
Težavno obdobje za združeno opozicijo se je po njegovem začelo po izvolitvi Marki-Zaya, ki ga sogovornik opiše kot človeka, ki sta ga v svetu profesionalnih politikov spodnesli njegova izjemna iskrenost in netaktičnost. Marki-Zay prav tako nima strankarskega ozadja in tako so se po pripovedovanju profesorja že jeseni začeli kazati interesi vplivnejših strank: denimo nekdaj skrajno desnega Jobbika in DK, stranke nekdanjega madžarskega premierja Ferenca Gyurcsánya in njegove žene Klare Dobrev, ki je na internih volitvah za vodjo opozicije izgubila proti Marki-Zayu. Pogajanja o programu združene opozicije so bila dolga in naporna, pogovori pa so se med drugim ustavili pri vprašanju, ali bi Marki-Zay vendarle moral imeti frakcijo v parlamentu, je opisal Szönyi.
Medtem ko so se stranke prepirale o prihodnosti združene opozicije, je Marki-Zay po besedah sogovornika ostal sam. Obiskoval je kraj za krajem in nagovarjal ljudi. “To je bilo junaško, a je vsaj malo pretiraval. Prav tako je bilo slabo to, da z njim ni bilo predstavnikov strank,” je ocenil profesor, ki je prav tako kritičen do liberalnih analitikov, ki javno resda nasprotujejo Orbanu, a so ostro kritizirali Marki-Zaya. Tudi njihova stališča so po njegovi oceni spodkopala zaupanje ljudi.
Ko je postalo jasno, da Marki-Zay ni tako vpliven, kot se je sprva zdelo, sta Jobbik in DK prav tako ugotovila, da je zanju bolje, da opozicija volitve izgubi, kot pa da bi vodili državo, katere gospodarstvo je v slabi formi, je za N1 povedal Szönyi.
Poleg Orbanove denarne in medijske (pre)moči, obstoj katere so izpostavili tudi opazovalci volitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ter težav znotraj opozicije, je po besedah sogovornika pomembno točko preloma za prihodnost madžarske politike predstavljal začetek vojne v Ukrajini. Čeprav je sprva kazalo, da bi vojna lahko koristila opoziciji, saj je ruski predsednik Vladimir Putin Orbanov zaveznik, se je izkazalo nasprotno. “Ljudje imajo oprane možgane. Začeli so ponavljati, da ima Putin prav, da je imel razlog za to, da je napadel Ukrajino.”
Medtem ko bo prepričljiva volilna zmaga Orbanu omogočila utrditev na oblasti, bo združena opozicija, tako Szönyi, najverjetneje razpadla. Ne le, da je zbrala veliko manj podpore volilcev, kot se je sprva pričakovalo, še posebej težko prebavljiv je poraz Marki-Zaya v Hódmezővásárhelyu, kjer je izgubil proti etabliranemu politiku Fidesza Janosu Lazarju.
“Če pogledam po soseščini, denimo na Češko ali Slovaško, se je državam uspelo otresti najbolj skorumpiranih vlad, a nam – nam ne uspe,” je še komentiral profesor, prepričan, da je posledica poraza opozicije tudi ta, da se več ljudi počuti kot “politične sirote” oziroma so ostali brez politične opcije, ki bi jo imeli za svojo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje