Menu Item
Gostinci na hrvaški obali sredi turistične sezone bijejo bitko z rdečimi številkami. V restavracijah, kavarnah in klubih na nekaterih dalmatinskih otokih imajo za kar 50 odstotkov manj prometa kot lani. V hrvaškem združenju gostincev pa pravijo, da visoke cene turistov niso odgnale, krivdo pa pripisujejo revnim Nemcem.
Na hrvaški obali tudi letos poleti počitnikuje večina Slovencev. Turisti pa opažajo, da plaže ob Jadranskem morju niso tako polne, kot so bile v preteklih letih. Temu pritrjujejo tudi podatki, vsaj v hrvaški Istri, kjer so v prvih šestih mesecih letošnjega leta našteli manj turistov in turističnih nočitev kot lani, smo poročali tudi na N1.
Da sezona ne gre povsem po pričakovanjih, kažejo tudi podatki združenja gostincev pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK) o prometu v restavracijah, kavarnah in klubih v mesecu juliju.
Kot piše portal Kult plave kamenice (skupina novinarjev, fotografoc, sommelierjev, enologov in chefoc), so ti rezultati precej porazni. Promet v istrskih restavracijah je približno 20 odstotkov manjši kot lani, v Dalmaciji na celini zaostaja za med deset do dvajset odstotkov, na otokih pa beležijo zelo slabo sezono, po podatkih združenja imajo gostinci tam kar za polovico manj prometa kot leta 2023.
In čeprav podatki hrvaške davčne uprave kažejo, da je bil julija letos znesek na računih za šest odstotkov višji kot lani, število izdanih računov pa višje za 17 odstotkov, je predsednica združenja hrvaških gostincev Jelena Tabak dejala, da gre za podatke na državni ravni. Podatki s terena kažejo na upad prihodkov pri gostincih na obali, piše reški Novi list.
Število izdanih računov je višje, skupna vsota teh računov pa nižja, pravi Tabak. To po njenih besedah pomeni, da je turistov več kot lani, porabijo pa manj. Priznala je, da so sicer pričakovali upad prihodkov, a ne tolikšnega. Zlasti glede na to, da je julij mesec, ko gostinci ustvarijo največ prihodkov v letu. Je pa treba počakati še rezultate za avgust.
Po besedah predsednice pa ni čas za črnogledost, saj je njihov cilj, da okrepijo poslovanje pred in po glavni turistični sezoni.
Visoke cene naj ne bi odgnale turistov
Tabak sicer meni, da visoke cene na obali niso odgnale turistov. Kot njene besede povzema Novi list, je rast cen skladna z rastjo vhodnih stroškov, kakovost storitev pa še naprej ostaja odlična. Pri tem je spomnila, da so cene gostinskih storitev v Italiji za 16 odstotkov višje kot na Hrvaškem, v Nemčiji pa za 20 odstotkov. Obe državi pa imata po njenih besedah nižjo stopnjo davka v gostinstvu, zlasti na pijače v restavracijah. “Mi nismo dragi, Nemci so zaradi recesije in padanja standarda postali revnejši, zato jih je bilo letos manj,” je povedala.
Podobno po pisanju Novega lista meni tudi predsednik turističnega združenja pri hrvaški gospodarski zbornici Boris Žgomba. Izpostavil je, da je največja težava letošnje turistične sezone pri naših južnih sosedih pomanjkanje nemških turistov – v prvih šestih mesecih letošnjega leta jih je za 10 odstotkov manj kot lani, v Istri pa je ta padec še bolj izrazit.
Zaradi tega so se morali na Hrvaškem po njegovih besedah preusmeriti na druga tržišča, ki pa niso tako močna kot nemško. Tako so morda dobili goste, ki manj zapravijo v restavracijah in lokalih, več pa v trgovinah. A – poudarja Žgomba – ne smemo reči, da gre za “slabe turiste”. Takšne turiste so imeli po njegovih besedah v Španiji, Grčiji, Italiji. Pa jim nihče ni upal reči, da so slabi. “Ni slabega gosta, obstaja samo slaba ponudba. Trendi in gostje se spreminjajo, gost pa danes želi nekaj dobiti za svoj denar,” je dodal po pisanju medija.
Lansko leto smo se v rubriki Poglobljeno pogovarjali z dr. Josipom Mikulićem, enim največjih hrvaških strokovnjakov za turizem. Spregovorili smo tudi o tem, ali je Hrvaška že žrtev masovnega turizma.
Novi list piše tudi o trendih, ki jih zadnja leta opažajo hrvaški gostinci ob jadranskem morju. Zaradi vse več turistov iz ZDA in družin iz srednjega razreda je veliko povpraševanja po picah in hamburgerjih, manj pa gostje v restavracijah naročujejo lokalno hrano. Dalmatinski ribiči so za medij povedali, da imajo višek rib, saj jih gostinci zaradi manj povpraševanja ne odkupujejo.
Na portalu Kult plave kamenice so ob podatkih o padcu prometa pri gostincih zapisali, da so Hvar, Korčula in Brač trije otoki, ki so v Evropi postali znani po kavah za sedem oziroma osem evrov in povprečnim šampanjcem za med 250 in 300 evri. “Razumljivo je, da nihče razumen ni želel plačati te cene in da so otoki postali tarča kolektivnega bojkota Hrvatov in tujcev,” so še komentirali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje