Mesto Lvov na zahodu in regija Mikolajiv na jugu Ukrajine sta bili davi tarča napadov z ruskimi brezpilotnimi letalniki. Sistemi zračne obrambe so skupno sestrelili 27 od 30 ruskih dronov. V Lvovu je bil ubit en človek, še en v regiji Herson, trije pa v regiji Harkov. Še ena oseba je bila ranjena v regiji Dnipropetrovsk in dve v regiji Sumi.
Droni so se nad Lvovom pojavili zgodaj zjutraj po lokalnem času, ko je po poročanju novinarja francoske tiskovne agencije AFP odjeknilo več eksplozij. Ukrajinske zračne sile so potrdile, da je bilo mesto tarča napada z brezpilotnimi letalniki, v odziv na katere se je sprožila zračna obramba.
Župan Lvova Andrij Sadovij je sprva na Telegramu zapisal, da je zagorelo eno od skladišč v mestu in da je bila v napadu ranjena ena oseba. Kasneje je sporočil, da so reševalne službe pod ruševinami našle mrtvega moškega in da so bila v napadu uničena tri skladišča, vključno s prostori, ki jih je za skladiščenje humanitarne pomoči uporabljala dobrodelna organizacija. Mrtev moški je bil delavec v enem od skladišč.
Vodja vojaške uprave Lvova Maksim Kozicki je medtem sporočil, da so iz ruševin rešili dva človeka, moškega in žensko, od katerih je prvi v resnem stanju. Po nekaj urah je razglasil konec napada in se zahvalil silam zračne obrambe.
Tarča ruskega napada z vodenimi izstrelki je bilo danes tudi mesto Kupjansk v regiji Harkov na severovzhodu države, pri čemer so bili ubiti trije civilisti, je na družbenih omrežjih sporočil guverner regije Oleg Sinegubov. V sosednji regiji Sumi sta bili v ruskem obstreljevanju ranjeni dve osebi, v južni regiji Herson pa je umrl policist, dva civilista pa sta bila ranjena, potem ko je ruski izstrelek zadel trolejbus.
Priča ruskim napadom z droni so bili tudi v regiji Mikolajiv, je na Telegramu zapisal tamkajšnji guverner Vitalij Kim in pojasnil, da so nad regijo sestrelili deset ruskih dronov. Dodal je, da so njihovi padajoči ostanki poškodovali kmetijske stroje v enem od podjetij. Žrtev ni bilo.
Okrožje Nikopol v regiji Dnipropetrovsk pa je bilo tarča artilerijskih napadov, je sporočil guverner regije Sergij Lisak. Poškodovanih naj bi bilo šest hiš, pa tudi tamkajšnji električni vod in plinovod. Ranjen je bil 71-letni moški, ki so ga prepeljali v bolnišnico, je še dodal.
Ruski dron naj bi zadel tudi večnadstropno stavbo v mestu Krivi Rog v regiji Dnipropetrovsk, rojstnem kraju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, in povzročil požar. Še en ruski brezpilotni letalnik so nad območjem mesta sestrelili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tovorna ladja izplula navkljub grožnjam
Iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Čornomorsk pa je danes kljub ruski pomorski blokadi in grožnji, da bo Rusija civilne ladje obravnavala kot potencialne vojaške cilje, izplula tovorna ladja z žitom, so danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočile ukrajinske oblasti.
“Ladja Resilient Africa s 3000 tonami pšenice je zapustila pristanišče Čornomorsk in pluje proti Bosporju,” je na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov. Pojasnil je, da je ladja v ukrajinsko pristanišče po novo vzpostavljenem koridorju vplula pred nekaj dnevi, skupaj s še eno ladjo, ki bo po njegovih napovedih kmalu odplula proti Egiptu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Kubrakova so ladijski prevozniki izrazili pripravljenost naložiti približno 20.000 ton pšenice za afriške in azijske države.
Ukrajina bo od ZDA kmalu prejela tanke M1 abrams, ki jih je Washington Kijevu obljubil v začetku leta, je danes na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji napovedal gostitelj srečanja, ameriški obrambni minister Lloyd Austin. “To je zaveza k dolgoročni varnosti v Evropi in zunaj nje,” je poudaril. Po besedah Austina bodo ZDA prve tanke abrams Ukrajini dobavile v prihodnjih dneh, dobavo pa bodo končali v nekaj dneh. Tanki bodo opremljeni s 120-milimetrskimi naboji z osiromašenim uranom. To strelivo strokovnjaki povezujejo z zdravstvenimi težavami, kot sta rak in prirojene napake, vendar še niso dokazali, da je vzrok za te težave, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Medtem ko se srečujemo tukaj, se ukrajinska vojska trdo bori, da bi si povrnila svoje suvereno ozemlje pred vkopanimi ruskimi napadalci,” je Austin dejal na srečanju, na katerega je povabil vojaške častnike in obrambne ministre iz približno 50 držav. Opozoril je, da so uspehi ukrajinske vojske v okviru protiofenzive odvisni tudi od sredstev, ki jih Kijevu zagotavlja kontaktna skupina. “Naša skupna zavezanost bo ključnega pomena v trenutnih bojih – in na dolgi poti, ki je pred nami,” je poudaril Austin in dodal, da ZDA sodelujejo tudi pri usposabljanju ukrajinskih pilotov za bojna letala F-16.
Ukrajina od Rusije zahteva odškodnino
Ukrajina je danes Meddržavno sodišče v Haagu, kjer poteka zaslišanje v tožbi Kijeva proti Moskvi zaradi obtožb o genocidu, pozvala, naj od Rusije zahteva plačilo odškodnine. “Rusija ni nad zakonom. Za svoja dejanja mora odgovarjati,” je na sodišču dejal ukrajinski diplomat Anton Korinevič.
Kijev Rusijo pred Meddržavnim sodiščem obtožuje, da je z lažnimi obtožbami o genocidu na vzhodu Ukrajine skušala upravičiti invazijo na Ukrajino leta 2022. “Pristojni ste, da razglasite, da so dejanja Rusije nezakonita, da se morajo te vztrajne zlorabe končati, da je treba izvršiti vaš nalog in da mora Rusija povrniti povzročeno škodo,” je ukrajinski predstavnik dejal sodnikom.
“Rusija poskuša strmoglaviti našo demokratično izvoljeno vlado,” je opozoril Korinevič in Moskvo obtožil, da želi “izbrisati Ukrajino z zemljevida”. Rusija je Ukrajino lažno obtožila, da je zagrešila genocid, s čimer je kršila konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida, je dejal.
Evropska komisija je danes sicer predlagala podaljšanje začasne zaščite za ljudi, ki so se zaradi ruske agresije na Ukrajino zatekli v EU, do začetka marca prihodnje leto. Kot so navedli v Bruslju, bo to več kot štirim milijonom ljudi omogočilo gotovost in podporo. “Komisija ocenjuje, da razlogi za začasno zaščito ostajajo in da jo je treba podaljšati. Trenutne negotove razmere še ne omogočajo varne in trajne vrnitve tistih, ki uživajo začasno zaščito v EU,” so zapisali v Bruslju. Zdaj mora podaljšanje potrditi še Svet EU, v katerem se sestajajo države članice.
Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je v ponedeljek začelo prvo zaslišanje v primeru ukrajinske tožbe proti Rusiji, ki jo je Kijev vložil le dva dni po začetku ruske invazije februarja lani. Ukrajina Rusijo obtožuje kršenja konvencije ZN o genocidu, čemur je v ponedeljek ostro oporekal ruski predstavnik Genadij Kuzmin. Meddržavno sodišče je pozval, naj ukrajinsko tožbo ovrže, in trdil, da “se konvencija ZN o genocidu nanaša na preprečevanje in kaznovanje genocida, kar pa za ukrajinski primer ne velja”, poroča AFP.
Sodišče je v okviru postopka, povezanega z ukrajinsko tožbo proti Rusiji, sicer že marca lani odločilo, da mora Rusija prekiniti vse vojaške operacije v Ukrajini in z njenega ozemlja umakniti svoje oborožene sile. Vendar Rusija ugovarja, da sodišče za to ni pristojno.
Rusija ob obisku kitajskega ministra pozdravila podobnost stališč
Stališča Moskve in Pekinga do ZDA in reševanja konflikta v Ukrajini so zelo podobna, je po ponedeljkovih pogovorih zunanjih ministrov Rusije in Kitajske, Sergeja Lavrova in Vang Jija, danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
“Ugotovljena je bila podobnost stališč obeh strani glede dejanj ZDA na mednarodnem prizorišču, vključno s tistimi, ki so protiruske in protikitajske narave,” so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v Moskvi.
Kitajski zunanji minister Ji je v ponedeljek začel štiridnevni obisk v Moskvi. Lavrov je kitajskega kolega med drugim seznanil z “glavnimi rezultati” obiska severnokorejskega voditelja Kim Džong Una v Rusiji minuli teden ter o pogovorih s svetovalcem za nacionalno varnost predsednika ZDA Joeja Bidena, Jakeom Sullivanom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje