Menu Item
V Tihem oceanu je z nekajmesečno zamudo nastopil pojav la niña, kar je obratna situacija kot bolj znani el niño. Kaj to pomeni za vremenske vzorce po svetu?
Dolgo pričakovana la niña je decembra vendarle nastopila, a je tokrat šibkejša in naj ne bi povzročila toliko vremenskih nevšečnosti kot ponavadi, so sporočili meteorologi z ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).
La niña je obraten pojav kot bolj znani el niño, pomeni pa hladnejšo fazo nihanja temperature zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Obe situaciji imata vpliv na vremenske vzorce po svetu.
Kot so izračunali meteorologi, obstaja 59-odstotna verjetnost, da bo la niña vztrajala tudi med februarjem in aprilom, medtem ko je 60-odstotna možnost, da bo med marcem in majem nastopila nevtralna faza.
Zadnji el niño se je končal junija lani, vremenoslovci NOAA pa so pričakovali, da bo hladnejša faza nastopila že do avgusta, a se to ni zgodilo. Zapozneli prihod la niñe bi lahko povzročile ali prikrile v zadnjih letih precej višje temperature oceanov, je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press (AP) ocenila Michelle L’Heureux, vodja ekipe, ki pri NOAA preučuje omenjena pojava.
“Ni popolnoma jasno, zakaj se je la niña pojavila tako pozno. Brez dvoma bo to tema številnih raziskav,” je dodala.
Podobno je za CNN povedala tudi profesorica in raziskovalka z Univerze v Miamiju Emily Becker: “La niña je nastopila v času, ko je običajno na vrhuncu in že počasi začenja slabeti.”
Da bo učinek la niñe prešibak in časovno prekratek, da bi bistveno vplival na naraščajoče globalne temperature, je sicer že prejšnji mesec opozorila Svetovna meteorološka organizacija.
Je na razsežnost požarov v Kaliforniji vplivala tudi la niña?
La niña ponavadi prinaša več dežja delom Indonezije, severne Avstralije in južne Afrike. Njen vpliv je opazen tudi v Južni in Severni Ameriki. Poleti in jeseni tako prinaša več orkanov z Atlantika, jugu in zahodu ZDA pa pozimi bolj suho vreme, je pojasnila Michelle L’Heureux.
Je torej tudi to lahko vplivalo na uničujoče požare, ki že dneve pustošijo po Kaliforniji? CNN piše, da so zime v času la niñe običajno bolj mokre od povprečja na severu te zvezne države, na jugu pa bolj suhe. To se je pokazalo v zadnjih tednih, ko je sever Kalifornije obilno zalivalo, jug pa je popolnoma presušen, kar je omogočilo hitro širjenje požarov v okolici Los Angelesa.
A nekatere izjeme trenutno kažejo, da la niña ni edini dejavnik. Deli osrednjih in južnih ZDA, ki so v času la niñe ponavadi toplejši in bolj suhi od povprečja, so tako že več tednov v primežu zimskih neurij. Sneg, leden dež in mraz so denimo v teh dneh zajeli tudi južne zvezne države Teksas, Louisiana, Misisipi, Alabama in Georgia, kjer pravega zimskega vremena niso vajeni.
Po drugi strani el niño ZDA običajno prinaša bolj deževno vreme, opazno pa pomaga tudi pri naraščanju globalne temperature, medtem ko ima la niña obraten učinek. Študije so pokazale, da imajo suše, ki jih povzroči la niña, večje ekonomske posledice kot vremenski ekstremi, ki jih povzroči el niño, še piše AP.
Zadnja la niña se je končala leta 2023, trajala pa je nenavadno dolgo – kar tri leta, medtem ko običajno vztraja od nekaj mesecev do enega leta.
Ker je izvor la niñe v Tihem oceanu in smo v Sloveniji od nje torej zelo oddaljeni, pri nas opaznega vpliva ne bo, je lani za N1 povedal meteorolog Agencije RS za okolje Blaž Šter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje