Menu Item
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki pravi, da ima Srbija "iz principa" še naprej vzpostavljene redne letalske povezave z Moskvo, je Ukrajino in eno od držav EU, ki je ni poimensko navedel, obtožil, da širita lažne informacije o bombah v potniških letalih srbskega letalskega prevoznika Air Serbia. S hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem pa se je v zadnjih dneh zapletel v besedni dvoboj glede oboroževanja obeh držav.
Srbija, ki nasprotuje sankcijam proti Kremlju zaradi vojne v Ukrajini, ima še naprej vzpostavljene redne letalske povezave z Moskvo. V pogovoru za srbsko televizijo Pink je srbski predsednik včeraj dejal, da Srbija to počne “iz principa”. “Letalske povezave ohranjamo iz principa, saj želimo pokazati, da smo svobodna država in sami sprejemamo odločitve.”
Pilot kljub bombni grožnji nadaljeval polet
Od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja se je moralo zaradi grožnje z bombo v Beograd ali Moskvo vrniti več kot 20 letal Air Serbia. Beograjsko letališče so zaradi istega razloga morali evakuirati najmanj trikrat.
Vučić je danes obtožil Ukrajino in eno od držav EU, ki je ni poimensko navedel, da širita lažne informacije o bombah v letalih. “To počnejo tuje (obveščevalne) službe dveh držav. Ena je država članica EU, druga je Ukrajina”, je dejal srbski predsednik, ki dokazov za svoje trditve ni podal, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Srbski predsednik je še dejal, da je danes za letalo Air Serbia, ko je bilo nad Slovaško, spet prišlo sporočilo o bombi na letalu, a je pilot nadaljeval polet “ker je vedel, da gre za lažno sporočilo”.
Srbski predsednik danes pri Pahorju
Vučić je danes na delovnem obisku v Sloveniji, kamor prihaja na povabilo predsednika Boruta Pahorja. Sestala se bosta na delovni večerji v dvorcu Zemono v Vipavi in se posvetovala o aktualnih vprašanjih v regiji in Evropi, so sporočili iz Pahorjevega urada.
(STA)
Milanović začuden zaradi oboroževanja
V zadnjih dneh pa se je Vučić zapletel tudi v besedno vojno s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem glede oboroževanja. Kot smo pisali, je Kitajska Srbiji dostavila protiletalski sistem. Ne razumem odločitve Beograda, je posel po poročanju N1 Srbija komentiral hrvaški predsednik Zoran Milanović. “Jih ne obsojam – samo gledam in se čudim,” je še dejal na vprašanje novinarjev o srbskem vojaškem poslu. Poudaril je, da je to sicer stvar Srbije, saj gre za njen denar in njene odločitve.
V nadaljevanju pa dodal: “Hrvaška jih ne bo napadla. Prav tako ne Rusija ali ZDA. Tudi, če bi jih kdo napadel, jim sistem ne bi pomagal. Morda bi sestrelili dve letali in bili ponosni na to, a tako se ne dobi vojne,” je dejal.
Hrvaška tiskovna agencija Hina je ta teden še poročala, da naj bi ameriški funkcionarji leta 2020 opozorili Beograd, da naj ne kupuje protiraketnega sistema od Kitajske – posel je bil dogovorjen že leta 2019 -, rekoč, da bo Srbija, če želi v Evropsko unijo (EU), morala uskladiti svoje vojaško orožje z zahodnimi standardi. “Srbija se bo morala odločiti, komu pripada,” je dejal hrvaški predsednik Milanović.
Vučić: Srbija je vojaško nevtralna, ne pa tudi politično
Na te besede se je včeraj v intervjuju na beograjski TV Pink odzval Vućić. Milanoviću je vrnil žogico z vprašanjem, zakaj Hrvaška kupuje rafale in kiowe (prvo je blagovna znamka vojaških letal, drugo pa helikopterjev). Konec lanskega leta je na primer sklenila pogodbo za nakup 12 rabljenih vojaških letal francoske znamke rafale. “Kaj, ali želi Hrvaška napasti Avstrijo ali Slovenijo? In potem je Milanović presenečen.”
Že pred dnevi, ko sta zaskrbljenost zaradi nakupa s Kitajske izrazila črnogorski predsednik Milo Đukanović in kosovski premier Albin Kurti, je Vučić sporočil, da naj se omenjena ukvarjata s številnimi problemi v njunih državah. Po Vučićevi oceni so politični nasprotniki nakup “defenzivnega” orožja “celemu svetu predstavili kot dokaz, da smo zavezniki Kitajcev in Rusov, čeprav ne vem, kako je to sploh povezano z Rusijo, in da ogrožamo mir v regiji, čeprav smo povsem obkroženi z Natom.”
Vučić pravi, da se Srbija oborožuje, da bi ohranila mir oziroma zaščitila svoje državljane. Tistih, ki bi jim želeli škoditi, je veliko, so prepričani v Beogradu. Tu dodajmo, da Srbija ni članica zveze NATO, Vućić pa velja za zaveznika Vladimirja Putina. Po napadu Rusije na Ukrajino je Srbija v Generalni skupščini Združenih narodov sicer glasovala za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice, a je Vučić kasneje dejal, da je bilo to zaradi velikih pritiskov. “Srbija je žrtev velikega izsiljevanja. Grozi ji ‘jedrski udar’, ne oborožen, ampak v obliki paketa sankcij in zaustavitve evropske poti. In kaj naj potem naredimo, sprašujem domoljube,” je dejal pred desetimi dnevi. Kot je poudaril, ne bodo obrnili hrbta Rusiji, a obenem ostajajo na evropski poti. Srbija je po njegovih besedah vojaško nevtralna, ne pa politično nevtralna država, saj je na poti pridruževanja Evropski uniji. Več v članku Vučić: Ne bom sprejel, da Putinu pravijo Hitler, norec in histerik.
Na pogovore k Putinu zaradi plina
Vučić je sicer na TV Pink med drugim dejal, da jih čakajo pogajanja z Rusijo okoli cene plina. Kot je znano, Srbija ni del evropskega energetskega sistema in se zato cene energentov ne določajo na borzi. Z ruskim Gazpromom ima pogodbo, konec vsakega leta se pogajajo o ceni za prihodnje leto. Lani je oktorba Rusija Srbiji postavila ceno 790 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina, na koncu sta se izpogajali za 300 dolarjev, kar je precej ceneje kot so bile borzne cene v Evropi, je poročal BBC. TUdi naš Geoplin ima sicer dolgoročno pogodbo z Gazpromom, a so v tej določene količine, cena pa se oblikuje na borzi.
“Poslušal sem ljudi, ki trdijo, da še nismo podpisali pogodbe, ker so bile volitve. To so neumnosti,” je na TV Pink dejal Vučić. “Kakršen koli dogovor bomo podpisali, sem prepričan, da bo boljši kot tisti, ki ga imajo evropske države.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje