Na Balkanskem polotoku in tudi širše še vedno odmeva sprejetje resolucije Združenih narodov o genocidu v Srebrenici. Medtem ko Bosanci v BiH sprejetje resolucije doživljajo kot zmago, na drugi strani bosanski Srbi menijo, da to pomeni konec večetnične Bosne in Hercegovine. Predsednik Republike Srbske je po četrtkovi seji vlade, ki se je sestala v Srebrenici, dejal, da je BiH zašla v največjo politično krizo, iz katere ni več izhoda. Vlada bo pripravila poročilo o kršenju Daytonskega sporazuma, oblikovala pa bo tudi sporazum o mirni razdružitvi, ki ga bodo poslali Federaciji BiH.
Združeni narodi so v četrtek sprejeli resolucijo o genocidu v Srebrenici, zdi pa se, da je BiH s tem pred še večjim prepadom. Že v nagovoru državam članicam pred glasovanjem je srbski predsednik Aleksandar Vučić dejal, da resolucija BiH ne bo pripomogla. “Prepad bo le še globlji in globlji,” je dejal.
Nanj so kazala že dejanja, s katerimi sta Srbija in Republika Srbska skušali prepričati javnost, da resolucija vtira razdor. V četrtek opoldne so v srbskih cerkvah v ta namen zazvonili zvonovi, v Beogradu in Srebrenici so se pojavili oglasni panoji z napisi “Mi nismo genocidni narod”, v sredo so ulice Podgorice napolnili protestniki, ki so nasprotovali resoluciji …
Čeprav predsednik entitete BiH Republike Srbske že več mesecev opozarja na možnost razpada BiH znotraj obstoječih meja, pa je resolucija o genocidu vnesla še več vetra v ta jadra. Vlada Republike Srbske se je v četrtek, na dan glasovanja, sestala na seji v Srebrenici. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je že v sredo svaril, da bi sprejetje resolucije pomenilo simboličen konec večetnične BiH, kot odgovor pa da bo vlada predlagala miren razhod skupne države.
Dodik: Pripravili bomo sporazum o razdružitvi
Po seji vlade je Dodik dejal, da je BiH zašla v največjo politično krizo, iz katere naj ne bi bilo več izhoda. Pripravili bodo poročilo o kršenju Daytonskega sporazuma in oblikovali sporazum o razdružitvi, ki ga bodo poslali Federaciji BiH, so poročali mediji iz regije.
To naj bi se zgodilo v naslednjih 30 dneh, po Dodikovih besedah bo razdružitev potekala mirno. Kot je dejal, bodo predlagali, da se najprej razčistijo politične pristojnosti v zvezi z entitetami ter da se ohrani sedanji model delovanja gospodarstva, ki se bo v nekaj letih prilagodil novemu modelu po razdružitvi.
“Tisti, ki največ govorijo o Bosni in Hercegovini, so zabili žebelj v njeno krsto. Republika Srbska bo branila nacionalne interese svojega naroda,” je dejal Dodik novinarjem po seji vlade Republike Srbske v Srebrenici.
Poudaril je še, da je Srebrenica že dolgo časa politično vprašanje, s sprejetjem resolucije o genocidu pa želijo pripisati kolektivno odgovornost srbskemu narodu.
Dodik je resolucijo označil za neuspešno, saj da je ni podprla niti polovica članic ZN, in spomnil, da o tej resoluciji ne obstaja nobena odločitev ali usklajeno stališče predsedstva BiH in da je treba vsa vprašanje v BiH reševati s konsenzom.
“Ne želimo živeti s tistimi, ki kršijo ustavo BiH in ki kršijo strategijo zunanje politike,” je poudaril.
Napovedal je, da bo vlada skupaj z lokalnimi oblastmi oblikovala komisijo, ki bo določila datum v letu, ko bo obeležen kot dan žrtev Srebrenice, pri čemer bo upoštevala tako bosanske kot srbske žrtve na tem območju. Po pogovorih s predstavniki tamkajšnjih lokalnih oblasti je Dodik ocenil, da so odnosi med Srbi in Bosanci na tem območju “harmonični” in da medetničnih težav pravzaprav ni.
“Če so, se generirajo drugod,” je dejal in dodal, da si Republika Srbska želi ohraniti stabilne razmere za življenje vseh Bosancev, ki živijo na območju Republike Srbske, sploh tistih v Srebrenici. “Želimo jim zagotoviti pravico do identitete, veroizpovedi, svobode življenja, dela,” je dejal Dodik.
Jasno sporočilo Unije
Na Dodikove napovedi so se danes ostro odzvali predstavniki Unije. “Takšnih izjav in napovedi žal ne slišimo prvič. Evropska unija in njene države članice so bile zelo jasne,” je danes dejal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella Peter Stano.
Spomnil je, da so države članice decembra ponovile svojo nedvoumno zavezanost evropski perspektivi BiH kot eni, enotni in suvereni državi. Izpostavil je zaskrbljenost EU zaradi zakonodaje in pobud v Republiki Srbski, ki so v nasprotju z evropsko potjo BiH, vključno z odcepitveno retoriko in dejanji, ki postavljajo pod vprašaj ustavni red države.
Opozoril je še, da bodo odcepitvene ideje ali dejanja njihove akterje le še bolj izolirali, imela pa bi lahko tudi resne posledice. Obenem je spomnil, da ima EU vzpostavljen okvir sankcij za tiste, ki spodkopavajo enotnost in ozemeljsko celovitost BiH.
“Sprejetje resolucije je zločin”
Do sprejetja resolucije o genocidu v Srebrenici v generalni skupščini ZN je bil v četrtek kritičen priznani srbski režiser Emir Kusturica, ki ga je označil za zločin. Za spletni portal ruske državne televizije RT v srbskem jeziku RT Balkan je izjavil, da je to, da izvajanja genocida obtožijo narod, ki je bil v svoji zgodovini ena največjih žrtev genocida, enako največjemu človeškemu zločinu. Glasovanje v generalni skupščini ZN je označil za posledico obupa, v katerem se je znašla civilizacija, ter dodal, da nas v prihodnosti očitno čakajo velika razdvajanja.
Predsedujoči predsedstvu BiH Denis Bećirović je po sprejetju resolucije v pogovoru za mrežo Radio Slobodna Evropa poudaril, da “noben narod, niti srbski, ni genociden”. Ocenil je, da je resolucija nova zgodovinska priložnost za gradnjo sprave. Sprejetje resolucije je pozdravila tudi Hrvaška, saj da stališče Zagreba temelji na spoštovanju mednarodnega prava, kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je na družbenem omrežju X izpostavila, da gre za ključen korak v pomiritvi in boju proti zanikanju genocida.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje