Milosavljević: Cilj dogovora med srbskim Telekomom in Telenorom utišati kritike

Svet 20. Jun 202111:441 komentar
Marko Milosavljević
Foto: Bobo

Namen dogovora med srbskim Telekomom in Telenorjem, ki je v lasti češkega sklada PPF, je preprečiti distribucijo pomembnih televizijskih kanalov na Telenorovem kabelskem omrežju, pravi profesor Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

“Jasno je, da so medije v Srbiji popolnoma utišali bodisi predstavniki vlade in vladajoče politike bodisi lastniki medijev, tajkuni ali državni Telekom,” je za češki portal Britské listy dejal profesor Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević.

Dodal je, da vsi delujejo na način, naklonjen vladajoči stranki, s tem pa ovirajo svobodno delo novinarjev v številnih delih Srbije, ne le v Beogradu.

Milosavljević pravi, da je možno, da češki PPF nima “neposrednih političnih namenov”, ampak poskušajo le slediti svojim poslovnim ciljem. A dejstvo, da so sklenili dogovor s Telekom Srbijo, nad katerim ima neposredno kontrolo vlada, avtomatsko pomeni, da obstajajo neke politične implikacije.

“Ta dogovor je v uradnem dokumentu srbskega Telekoma opredeljen kot dogovor, ki bo privedel do propada konkurenta, za katerega je znano, da je bližje opoziciji, hkrati pa je tudi konkurent v telekomunikacijskem smislu, saj ima informacijski kanal N1,” je dejal.

Milosavljević: Resne posledice na medijske svoboščine v Srbiji

Po mnenju Milosavljevića ima dejstvo, da namerava državni Telekom “blokirati kritične glasove in kritične TV kanale ter uničiti konkurenco” v povezavi s Telenorom (v lasti PPF) “avtomatsko resne posledice na medijske svoboščine v Srbiji”. “Torej ne gre samo za ekonomske motive,” dodaja profesor.

Po njegovem mnenju združitev dveh velikih igralcev na trgu “jasno, eksplicitno izraža namen, da uniči tretjega konkurenta”, kar je v nasprotju s pravili Komisije o varstvu konkurence. “To pomeni, da obstajajo politične in določene tržne ter evropske posledice, s katerimi se morajo pristojni organi bolj odločno spoprijeti,” je dejal Milosavljević.

Kot “nekoliko čudno” ocenjuje dejstvo, da je češki predsednik Miloš Zeman najvišje državno priznanje podelil srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, za katerega pravi, da še zdaleč ni promotor demokracije.

Država še vedno z vidno vlogo v medijih Srednje in Vzhodne Evrope

Profesor Milosavljević poudarja, da v večini držav osrednje in vzhodne Evrope država in politika tako ali drugače nikoli nista popolnoma zapustili medijev. “Uporablja se izraz zajeti mediji, kar pomeni, da so tesno povezani z državo v smislu državnega lastništva – primer državnih telekomunikacijskih operaterjev – pa tudi politični nadzor javnih služb, tiskovnih agencij in tako naprej,” je dejal.

Dodaja, da se postavlja vprašanje, ali so regulatorji resnično neodvisni pri dodeljevanju frekvenc izdajateljem televizijskih programov in v drugih pogledih, kjer lahko politika ovira delovanje medijev. “Obstajajo povezave z različnimi lastniki in akterji ter z državnimi oglaševalci. Vse to se že leta dogaja v večini držav Srednje in Vzhodne Evrope,” dodaja.

Marko Milosavljević
Bobo

V pogovoru za češki portal Milosavljević poudarja, da je digitalizacija v zadnjih petih ali desetih letih zmanjšala stroške ustanavljanja medijev, zato v Sloveniji obstaja mreža več kot 20 spletnih strani, ki so “tako ali drugače povezane z najpomembnejšo vladajočo stranko SDS premierja Janeza Janše”.

“Danes za odprtje spletnega mesta ne potrebujete veliko denarja. Tako obstajajo strani, ki individualno nimajo velikega učinka, cilj pa je ustvariti ta kumulativni učinek, nekakšen vtis, da obstaja več kritikov, čeprav vse to pravzaprav prihaja iz istega uredništva,” razlaga profesor.

Ta spletna mesta ustvarjajo poceni vsebine, ki se znova in znova reciklirajo, da bi tako ustvarili vtis, da obstaja neka prevladujoča medijska tema, na primer kritika opozicijskega vodje. Hkrati pa se ustvarja vtis, da je vlada priljubljena, nadaljuje Milosavljević.

Po njegovem mnenju je sporočilo prvotno namenjeno zvestim privržencem stranke, cilj pa je tudi pritegniti pozornost in ustvarjati agendo za druge medije, še dodaja. “S tem, ko se nekaj naredi in ponovi 10-krat, 20-krat, nato pa prenese na druga spletna mesta, ki so povezana na primer z državnim Telekomom ali madžarskimi vlagatelji, se doseže občutek prelivanja. Ta vsebina torej doseže druge množične medije. Namen je, kot sem rekel, določiti dnevno agendo,” še doda profesor novinarske katedre s FDV.

Komentari

Vaš komentar