Menu Item
V bližini Trogirja in Čiova je morska želva napadla kopalca. Zakaj se sicer miroljubne živali tako vedejo, smo povprašali strokovnjaka.
S Hrvaške poročajo o dveh napadih morskih želv v Jadranskem morju. Kot piše 24sata.hr, je pred dnevi želva blizu Trogirja napadla 32-letnega M. M., ki je na letovanje prišel z družino, nekaj dni pred tem pa je ugriznila plavalko pri Čiovu.
“S hčerkico sva zaplavala, počasi smo se premaknili proti globljemu morju in tam, kjer se po navadi potapljam, sem jo (želvo) takoj zagledal,” pripoveduje M. M., ki je bližnje srečanje z želvo doživel pri Trogirju.
“Kaj naj rečem, to je bilo srečanje z želvo, težko vsaj 50 kilogramov. Tisti, ki se na to spoznajo, vedo, da je tako težka želva tudi precej stara. Bila je samica in menim, da je v bližini legla jajca in je bila zato morda agresivna. Pomislite samo, da bi hčerko ugriznila, tega si ne bi oprostil. Dekletu sem hitro rekel, naj s hčerko zbeži na varno, kar sta tudi naredili, potem pa se je želva obrnila proti meni. Vse to se je dogajalo v morju, globokem kakšnih šest ali sedem metrov,” je še povedal.
Srečanje se je dobro končalo, vendar je M. M. povedal, da so bili vsi precej prestrašeni.
Slabše jo je odnesla plavalka iz Splita A. D., ki se je z možem nekaj dni pred tem kopala pri Čiovu. “Moja soproga je bila v vodi, globoki kakšen meter ali meter in pol, ko je zakričala. Videl sem obris nečesa velikega. Najprej sem mislil, da je hobotnica, ko sem se približal, pa sem ugotovil, da gre za želvo,” je opisal njen mož.
“Ženo sem spravil iz vode, medtem ko je želva nadaljevala pot proti obali, kjer jo je eden od kopalcev na silo vrnil v morje, da bi tako zaščitil sebe in ostale. Ženo je želva ugriznila v zgornji del hrbta in ji pustila rano, premera 10 do 12 centimetrov, ki je takoj pomodrela in pričela krvaveti,” je povedal neimenovani moški za Slobodno Dalmacijo. Dodal je, da je ženo prepeljal v bolnišnico, kjer so sprva mislili, da jo je ožgala meduza, ko pa jim je povedal za želvo, pa so se mu najprej smejali.
“Ljudje se do morja vedemo katastrofalno in želve kličejo na pomoč”
Kako to, da želve napadajo ljudi, smo povprašali strokovnjaka za morske želve dr. Zlatka Goloba iz zavetišča in klinike za male živali na Muti. Za N1 je pojasnil, da je v obeh primerih najverjetneje šlo za kareto, vrsto želv, ki živi v Sredozemskem morju, pomladi in poleti pa priplava tudi v Jadransko morje.
Najprej je zavrnil tezo, da je želva kopalce napadla, ker naj bi izlegla jajca. Karete se v Jadransko morje prihajajo hranit, jajca pa ležejo drugod in to ne v morju, pač pa na kopnem.
Slovensko morje med aprilom in oktobrom obiskujejo predvsem mlade karete, medtem ko so večje karete pri nas izredno redke. Glavate karete dosežejo starost do 67 let, v dolžino merijo do 1,4 metra, tehtajo pa do 250 kilogramov. Zaradi izgube življenjskega prostora, onesnaženja in ribolova jim grozi izumrtje in veljajo za ogroženo živalsko vrsto.
Zakaj se torej vedejo napadalno? “Eden izmed bolj verjetnih razlogov je etopatija,” je pojasnil Golob.
Etopatije so vedenjske motnje živali, ki nastanejo zaradi motenj v okolju. “Pomanjkanje hrane, preveč hrupa, zmanjševanje njihovega habitata, preveč ladij, preveč kopalcev, preveč plastike,” našteva Golob, “vse to kaže, da so želve v stiski, kar vpliva na njihovo vedenje”.
Karete se sicer prehranjujejo z nevretenčarji – polži, lignji, meduzami – algami, pa tudi raki. Velikokrat pa se zgodi, da plastiko, ki plava v morju, zamenjajo za hrano in jo požrejo, seveda pa zaradi tega ostanejo lačne. Poleg tega jih vznemirjamo s hrupom vse večjega števila ladij, čolnov, gliserjev. Veliko poškodb jim povzročajo ladijske elise. “Prav pred kratkim smo iz morja potegnili kareto, ki jo je poškodoval 7-centimetrski trnek,” je povedal Golob.
“Tu so še mreže, ki jih ribiči izgubijo ali odvržejo v morje,” pravi. “Ljudje se do morja in okolja nasploh vedemo katastrofalno,” dodaja. “In želve to občutijo. Napišite raje, da kličejo na pomoč,” je na koncu pristavil dr. Zlatko Golob.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
