Menu Item
Ekipa N1 Hrvaška je obiskala gruzijsko prestolnico Tbilisi, kjer vlada kaos: rusko-gruzijsko mejo vsak dan prečka od deset do 11 tisoč Rusov, ki se želijo izogniti Putinovi delni vojaški mobilizaciji. A za razliko od nekaterih evropskih držav ruskih prebežnikov Gruzija ne sprejema odprtih rok; glasijo se celo pozivi, naj oblasti zaprejo meje ali uvedejo vizni režim.
Ekipa N1 Hrvaška je obiskala Gruzijo. V državo vsakodnevno prebeži med deset in 11 tisoč Rusov, večina beži pred delno mobilizacijo, ki jo je septembra razglasil ruski predsednik Vladimir Putin.
Za razliko od nekaterih zahodnoevropskih držav, kot je Nemčija, ki ruske dezerterje sprejema z odprtimi rokami, pa jim Gruzijci ne namenjajo tople dobrodošlice. Leta 2008 je spor med državama zaradi avtonomne gruzijske pokrajine Južne Osetije prerasel v devetdnevno rusko-gruzijsko vojno in odnosi med Gruzijo in Rusijo so od takrat vse prej kot dobri.
Tako Gruzijci neradi sprejemajo celo prebežnike, ki bežijo od vojne. Trenutno je situacija na rusko-gruzijski meji tako zaostrena, da Rusi v državo ne morejo več z avtomobilom, temveč zgolj peš. Državljani si želijo, da bi bile omejitve za vstop Rusov v državo še strožje, torej da bi bila za vstop v državo potrebna veljavna viza ali pa da bi se meje popolnoma zaprle, je povedala novinarka N1 Hrvaška Iva Puljić Šego.
Vsi Rusi sicer ne ostanejo v Gruziji. Od začetka ruskega napada na Ukrajino je v Gruzijo dnevno migriralo med šest in sedem tisoč Rusov dnevno, od tega jih je okrog 70 odstotkov pot nadaljevalo drugam, denimo v Armenijo ali Turčijo. Okrog 3.000 jih je vsak dan ostalo v Gruziji in nov naval prebežnikov je ustvaril “ekonomski kaos”: razprodana so vsa doslej prazna stanovanja, zaradi česar študentje ne morejo več najeti stanovanj, je še povedala novinarka.
Težave s pridobitvijo azila imajo ruski prebežniki tudi v drugih državah. Baltski državi Estonija in Latvija ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila, saj da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče, je še dodala Puljić Šego.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!