Osnutek dogovora, ki so ga danes dosegli na srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) v Montrealu, poziva bogatejše države, da povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev (18,9 milijard evrov) letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard (28,3 milijarde evrov). Poziv držav v razvoju za dodatne finančne vire je razumljiv, a ga je treba uskladiti z dovolj ambicioznimi cilji za zaustavitev trenda upadanja biotske raznovrstnosti, pri čemer je pomembna tudi mobilizacija vseh finančnih virov, je v Montrealu dejal okoljski minister Uroš Brežan.
V soboto se je v Montrealu končal visoki segment 15. zasedanja pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti. Nekatere točke zasedanja so že usklajene in bodo potrjene na zaključnem plenarnem zasedanju v ponedeljek, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Med drugim so končana usklajevanja glede večletnega programa dela pogodbenic, odločitve na področju biodiverzitete in podnebnih sprememb, biodiverzitete in zdravja, biodiverzitete in kmetijstva, na področju sintezne biologije in invazivnih tujerodnih vrst.
“Posebej je treba izpostaviti strinjanje pogodbenic konvencije o novih ekološko in biološko pomembnih območjih za Severno-vzhodni Atlantski ocean ter spremljajočo odločitev na področju morske in obalne biodiverzitete,” so izpostavili na okoljskem ministrstvu.
Glede osrednjega dokumenta pogajanj, svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, so v vrsti pogajanj tako na ekspertni kot tudi na ministrski ravni dosegli določen napredek. V zaključnih pogajanjih si bodo EU in njene države članice prizadevale predvsem k sprejemu ambicioznih ciljev ter na drugi strani tudi k podpornim odločitvam za boljše izvajanje ukrepov. Med drugim so dosegle dogovor o ustrezni finančni podpori državam v razvoju.
Državam v razvoju do leta 2025 20 milijard dolarjev letno, nato 30 milijard
Osnutek dogovora, ki so ga v nedeljo dosegli na srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) v Montrealu, predvideva, da bogate države povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev (18,9 milijard evrov) letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard (28,3 milijarde evrov).
Obenem dogovor poziva države, da “zagotovijo in omogočijo, da bo do leta 2030 vsaj 30 odstotkov kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih območij” učinkovito ohranjenih in upravljanih.
Kompromisno besedilo, ki ga je usklajevala Kitajska kot predsedujoča vrhu COP15 v Montrealu, so naravovarstveniki takoj pozdravili, čeprav se mora o njem še uskladiti 196 podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti, preden bo dogovor dokončno oblikovan. Besedilo “dokazuje, da je Kitajska pripravljena voditi ‘tekmo do konca’ in graditi na ambicijah, ki so jih pogodbenice izrazile na COP15,” je ocenil Alfred DeGemmis iz Društva za ohranjanje divjih živali.
“Kitajska bo zdaj morala zagovarjati ambicije, ki jih vsebuje ta dokument, in vključiti vse obotavljajoče se strani v prevladujoče mednarodno soglasje, da je izguba biotske raznovrstnosti nujna zadeva, ki zahteva takojšnje ukrepanje,” je dodal.
Opozoril je sicer, da je večina besedila osredotočena na ukrepe do leta 2050, manj pa na takojšnje ukrepanje do leta 2030.
Glavno sporno vprašanje je, koliko denarja bodo bogatejše države posredovale državam v razvoju, kjer je večina biotske raznovrstnosti planeta. Države z nižjimi dohodki poudarjajo, da so razvite države obogatele z izkoriščanjem njihovih virov in bi zato morale dobiti pomoč za zaščito svojih ekosistemov.
Trenutni finančni tokovi v države v razvoju so ocenjeni na približno 10 milijard dolarjev na leto.
Aktivno sodelovanje ministra Brežana
Minister Uroš Brežan je aktivno sodeloval v okviru ministrskih pogajanj za področje mobilizacije finančnih virov, ki je na pogajanjih glede svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost eno najbolj zahtevnih. Poudaril je, da je poziv držav v razvoju za dodatne finančne vire sicer razumljiv, vendar ga je treba uskladiti z dovolj ambicioznimi cilji za zaustavitev trenda upadanja biotske raznovrstnosti, pri čemer je pomembna tudi mobilizacija vseh finančnih virov, tako javnih kot tudi zasebnih, so navedli na ministrstvu.
Ko je že kazalo, da so pogovori v zvezi s tem tik pred propadom, saj so predstavniki držav v razvoju pri vprašanju financiranja pred dnevi zapustili pogajanja, pa se je razpoloženje v soboto popravilo. Navaja, da je več visokih uradnikov v soboto izrazilo prepričanje, da bo sklenjen pomemben dogovor za ohranitev narave pred uničenjem.
Danes se je v Montrealu končal visoki segment zasedanja konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti @UNBiodiversity #COP15. Nekatere točke zasedanja so že usklajene in bodo potrjene na zaključnem plenarnem zasedanju v ponedeljek. (1) pic.twitter.com/GauC7UFO1p
— Ministrstvo za okolje in prostor | MOP (@rs_mop) December 17, 2022
“Precej prepričan sem, da lahko ohranimo naše ambicije in dosežemo konsenz,” je dejal predsedujoči zasedanju, kitajski minister za okolje Huang Runqiu. Da je bil narejen ogromen napredek, je dodal tudi njegov kanadski kolega Steven Guilbeault. Osnutek dogovora bodo po napovedih objavili danes.
Po navedbah slovenskega ministrstva za okolje in prostor je evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius v imenu EU in držav članic v izjavi na sklepnem zasedanju znova opozoril na nujnost transformativnih sprememb za zaustavitev trenda upadanja biotske raznovrstnosti. Izpostavil je potrebo po konkretnih merljivih numeričnih ciljih ter ustreznega okvira za njihovo spremljanje in poročanje.
Dvotedensko zasedanje pogodbenic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti, ki se je 7. decembra začelo v Montrealu, se bliža koncu. V okviru konference predstavniki držav, nevladnih organizacij in drugih skupnosti poskušajo doseči dogovor o ustavitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti do leta 2030. Konferenca pogodbenic konvencije in njenih protokolov je glavni organ konvencije s srečanji vsako drugo leto. COP15 bi morali pripraviti že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bila zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljena v Kanado. Kljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!