Menu Item
Na Hrvaškem se je v zadnjih 15 letih za četrtino zmanjšalo število splavov, izhaja iz poročila hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) za leto 2021. Dostopnost umetne prekinitve nosečnosti je v zadnjem času na Hrvaškem dokaj aktualna tema. Pozornost je maja letos pritegnil primer nosečnice Mirele Čavajda, ki so ji hrvaške klinike zavrnile možnost opravljanja splava, čeprav je imel njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega verjetno poroda ne bi preživel.
Skupno so lani zabeležili 7.712 splavov, kar je 2.512 manj kot leta 2006, ko jih je bilo 10.224. 1.772 umetnih prekinitev nosečnosti so lani opravili na zahtevo žensk.
Pred 15 leti so na Hrvaškem opravili 4.733 umetnih prekinitev nosečnosti, kar je skoraj enkrat več kot lani, ko so jih opravili 2.617.
Veliko večino umetnih prekinitev nosečnosti, 80 odstotkov, so opravili na zahtevo žensk, 7,3 odstotka zaradi ogroženega zdravja matere, 3,1 odstotka pa zaradi anomalije ploda.
V skupno število splavov so všteti tudi splavi iz medicinskih razlogov, vključno s spontanimi splavi. Največ, 39,5 odstotka splavov spada v kategorijo anomalij zarodka, na drugem mestu so s 34,6-odstotnim deležem prekinitve nosečnosti na zahtevo ženske, 17,1 odstotka vseh prekinitev nosečnosti pa predstavljajo primeri spontanih splavov.
V 84,3 odstotka primerov splavov na zahtevo ženske partnerja pred spočetjem nista uporabljala kontracepcije. V primeru uporabe kontracepcijskih sredstev se zgodi v povprečju od dva do tri odstotke splavov zaradi nezaželene nosečnosti.
Za splav se odloči največ žensk med 30. in 39. letom starosti, nanje odpade 44,8 odstotka primerov. Sledijo ženske med 20 in 29 letom z 38,9-odstotnim deležem.
Skoraj tretjina žensk, ki so se odločile za splav, je bila poročenih in so že imele po dva otroka.
HJZJ je za svoje poročilo uporabil izključno podatke iz bolnišnic, ker splave po zakonu lahko opravljajo samo v stacionarnih zdravstvenih ustanovah.
Ženske na Hrvaškem splav po zakonu lahko opravijo v prvih desetih tednih nosečnosti. Po desetih tednih mora splav odobriti komisija. Delež splavov v okviru desetih tednov je bil lani 88-odstoten, noben splav pa se ni končal s smrtnim izidom.
Maja letos je pozornost hrvaške in mednarodne javnosti pritegnil primer nosečnice Mirele Čavajda. Čavajda je zahtevala umetno prekinitev nosečnosti, potem ko je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet. Ko je želela opraviti splav, so jo zavrnile vse štiri klinike, na katere se je obrnila. Na koncu ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so ji zagrebške klinike ponudile zgolj inducirani porod, ne pa prekinitve nosečnosti, ter jo napotile v Slovenijo.
Civilna iniciativa Dosta! je konec septembra zaradi tega primera Hrvaško prijavila Združenim narodom in zahtevala, da raziščejo primer. V prijavi so zapisali, da je Hrvaška prekršila lastno zdravstveno zakonodajo, ki na papirju zagotavlja svobodno odločanje o rojevanju otrok, kot tudi več mednarodnih pogodb o človekovih pravicah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!