Potem ko so na Hrvaškem v soboto pridržali pet oseb zaradi suma zlorabe in pranja denarja ter oškodovanja podjetja Ina, so na ministrstvu za finance danes predstavili podrobnosti preiskave, v kateri so osumljenim blokirali prek 800 milijonov kun oziroma več kot sto milijonov evrov. Opozicija je afero označila za enega od največjih ropov Hrvaške.
V sobotni akciji so petim osumljencem blokirali 813 milijonov kun (108 milijonov evrov) v osmih bankah na 16 računih, je na današnji novinarski konferenci razkril šef urada za preprečevanje pranja denarja na ministrstvu za finance Ante Biluš. Blokirali so tudi več nepremičnin v vrednosti treh milijonov evrov.
Biluš je pojasnil, da je sumljive transakcije opazilo več bank. Zagotovil je, da so bila vsa sredstva ves čas pod nadzorom, denar pa so blokirali v soboto zjutraj. Gre za največjo blokado v zgodovini urada, prvo informacijo o možnih malverzacijah pa so prejeli iz bančnih krogov, je še dodal. Preiskovalni sodnik v Zagrebu je za peterico že v nedeljo odredil enomesečni pripor. Gre za direktorja oddelka Ine za naravni plin Damirja Škugorja, njegovega očeta Daneta Škugorja, lastnika podjetja OMS upravljanje Gorana Husića in Josipa Šurjaka, ki je obenem predsednik hrvaške odvetniške zbornice, ter predsednico uprave družbe Plinara istočne Slavonije Marijo Ratkić.
Preiskovalci sumijo, da je Škugor od junija 2020 do 27. avgusta 2022 v Zagrebu, Šibeniku in Vinkovcih kot direktor oddelka Ine za naravni plin in namestnik predsednika nadzornega odbora podjetja Plinara istočne Slavonije v kriminalno delovanje povezal preostale štiri osumljence. Skupaj naj bi se dogovorili, da Ina prek družbe Plinara istočne Slavonije podjetju OMS upravljanje prodaja plin po netržno nizkih cenah, 19,46 evra na megavatno uro, to pa ga je prodajalo naprej v tujino po 210 evrov na megavatno uro.
Škoda za Ino presega milijardo kun, peterica pa je nezakonito zaslužila najmanj 848 milijona kun (113 milijonov evrov), sumijo preiskovalci. Škugor in njegov oče sta se nezakonito okoristila za 482 milijonov kun (64 milijonov evrov), Goran Husić za več kot 90 milijonov kun (12 milijonov evrov), Šurjak pa za 68,9 milijona kun (9,2 milijona evrov). Ratkić tega, da je pridobila nezakonito premoženjsko korist, ne bremenijo.
Škugor, sicer član vladajoče stranke HDZ, krivde pred preiskovalnim sodnikom ni priznal in se je zagovarjal, da je plin prodajal po poslovni politiki Ine. Predsednik nadzornega odbora Ine je bil tudi minister za gospodarstvo Davor Filipović iz vrst HDZ, ki je danes imel izredni sestanek z upravo Ine. Po sestanku je pojasnil, da je sam v nadzorni odbor prišel dva meseca po podpisu sporne pogodbe.
Dodal je, da je znano, kdo je bil v nadzornem odboru pred njim, in napovedal revizijo poslovanja s plinom v Ini od leta 2020. Pred Filipovićem je bil šef nadzornega odbora Ine Damir Vanđelić. “Nadzorni odbor na mizo ne dobiva posameznih pogodb, ampak poslovanje spremlja prek poročil uprave in revizije. Glede na to, da je Ina podpisala pogodbo z omenjeno družbo v oktobru 2021, mene pa so razrešili v začetku decembra 2021, je prva poročila dobil nadzorni odbor v sestavi, ki me je nasledila,” je Vanđelić sporočil za hrvaški portal televizije N1.
Oškodovanje Ine so obsodili številni gospodarski strokovnjaki in politiki. Predsednik največje opozicijske stranke SDP Peđa Grbin je dejal, da je to, kar se je zgodilo, eden od največjih ropov Hrvaške, ter k odgovornosti pozval premierja Andreja Plenkovića in ekipo, ki jo je postavil v Ini. Izpostavil je, da ga ne preseneča, da je na čelu te zgodbe oseba s člansko izkaznico HDZ, in da je ironično, da je na čelu nadzornega odbora Ine in na čelu visokega častnega sodišča HDZ ista oseba, Damir Mikuljan, ki ni videl, da mu pred nosom kradejo najmanj milijardo kun.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!