Na sojenju Hašimu Tačiju v Haagu pričal James Rubin

James Rubin, ki je bil med letoma 1997 in 2000 pomočnik nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, je danes kot prva priča obrambe, ki je s tem začela predstavitev dokazov, nastopil na sojenju bivšemu kosovskemu predsedniku Hašimu Tačiju, bivšima predsednikoma kosovskega parlamenta Kadriju Veseliju in Jakupu Krasnićiju ter nekdanjemu poslancu Redžepu Selimiju, poroča mreža Radio Slobodna Evropa (RSE).

Rubin, ki je bil leta 1999 poseben pogajalec za zagotovitev demobilizacije OVK, je dejal, da je ači deloval predvsem kot politični vodja, posrednik, brez pooblastil za vojaške odločitve znotraj OVK. Ocenil je, da ni imel nadzora nad OVK niti ni sprejemal odločitev v njenem imenu. Za vojaške odločitve je moral dobiti navodila poveljnikov, pogosto pa se je zavzemal za bolj zadržana stališča v primerjavi z njimi, je pričanje Rubina povzela RSE.

Za Tačija in Krasnićija je dejal, da sta bila med zmernimi voditelji OVK, ki so skušali zagotoviti podporo Zahoda. Prav tako nima informacij, da bi bila povezana z vojnimi zločini ali usmrtitvami, je dejal. Meni tudi, da je bila glavna prioriteta Tačija pridobiti podporo ZDA.

Rubin, ki bi lahko pričal več dni, se je sicer na Kosovu mudil konec junija 1999, ko se je približeval konec konflikta, da bi podprl proces demilitarizacije OVK. Istega leta se je udeležil tudi mirovne konference v Rambouilletu kot podpora delegaciji kosovskih Albancev, ki jo je vodil Tači. Z njim se je srečal tudi po letu 2000, nazadnje pa leta 2018, poroča portal Kosovo online. Po njegovih besedah se je Tači vedno zavzemal za demokratično Kosovo na podlagi zahodnih vrednot.

Četverica je po individualni odgovornosti v desetih točkah obtožena zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešili med in po konfliktu na Kosovu med OVK in takratno vojsko Zvezne republike Jugoslavije od marca 1998 do septembra 1999 na več lokacijah na Kosovu in na severu Albanije.

Obtoženi so pregona na podlagi politične in etnične pripadnosti, nezakonitega zapora, nezakonitih aretacij in priporov, okrutnega ravnanja, mučenj, drugih nečloveških ravnanj ter umorov. Med žrtvami je bilo po obtožnici več sto civilistov in oseb, ki niso sodelovale v sovražnostih, a so jih imeli za nasprotnike OVK.

Posebno sodišče s sedežem v Haagu so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu. Med konfliktom od februarja 1998 do junija 1999 se je OVK boril za samostojnost Kosova in proti vojski Zvezne republike Jugoslavije takratnega predsednika Slobodana Miloševića. Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.