Nezadovoljstvo z oblastjo na ulice pognalo tisoče Špancev, Francozov, Izraelcev

V Madridu je na tisoče ljudi protestiralo proti levi vladi premierja Pedra Sancheza. Udeležence shoda, ki sta ga podprli tudi skrajno desna stranka Vox in konservativna Ljudska stranka (PP), je razjezila predvsem decembrska odločitev vlade, da odpravi kaznivo dejanja upora, ki so ga oblasti uporabile v sojenju katalonskim separatistom. Kaznivo dejanja upora so oblasti nadomestile z obtožbo javnega nereda, za katero so predvidene milejše kazni. Poleg tega so znižali tudi kazen za zlorabo javnih sredstev.
Protest je sklicalo več deset desno usmerjenih skupin civilne družbe, podprle pa so ga konservativne stranke. Udeleženci so mahali z rdečimi in rumenimi zastavami ter Sancheza pozivali k odstopu. Nekateri so držali napise s fotografijo premierja iz vrst socialistov, na katerih so ga označili za izdajalca, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po vladnih podatkih se je na madridskem trgu Cibeles zbralo okoli 30.000 ljudi, medtem ko organizatorji navajajo številko 700.000.

Obe kaznivi dejanji, tako upora kot zlorabe javnih sredstev, so španske oblasti uporabile proti katalonskim voditeljem, ki so leta 2017 organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. Nedavno je špansko vrhovno sodišče skladno z reformo omililo obtožnico proti nekdanjemu katalonskemu voditelju Carlesu Puigdemontu, ki mu zdaj namesto 15 grozi največ štiri leta zaporne kazni.

Protestnike je sicer razburil tudi zakon proti spolnemu nasilju, ki je zaostril kazni za posilstvo, vendar ublažil kazni za druga spolna kazniva dejanja, navaja AFP.

Vodja stranke Vox Santiago Abascal je ob začetku shoda obsodil "najslabšo vlado v zgodovini", ki je "razdelila Špance ter osvobodila posiljevalce in vodje državnih udarov". Vodja PP Alberto Nunez Feijoo, ki od prevzema vodilnega položaja aprila lani skuša stranko usmeriti v sredino, pa se shoda ni udeležil, vendar je člane stranke pozval k udeležbi.

Večina javnomnenjskih anket kaže, da bi PP zmagala na splošnih volitvah, ki bodo predvidoma konec leta, vendar bi za vladanje potrebovala podporo Voxa. Pred tem bodo sicer v Španiji maja potekale regionalne in lokalne volitve.

V Franciji novi protesti proti pokojninski reformi

V Parizu so se danes številni znova podali na ulice v znak protesta proti pokojninski reformi, ki jo načrtuje vlada predsednika Emmanuela Macrona. Na protest proti dvigu upokojitvene starosti z 62 na 64 let so pozvale številne mladinske organizacije in levičarska stranka Nepokorna Francija.

Današnji protesti so po poročanju francoskih medijev ob veliki policijski prisotnosti minili mirno, so pa ponekod udeleženci zažigali smetnjake in metali petarde proti policistom.

Po oceni organizatorjev se je v prestolnici zbralo 150.000 ljudi. Uradne ocene še niso znane, naj pa bi policija število protestnikov ocenjevala na nekaj več kot 10.000, piše francoska tiskovna agencija AFP.

V Izraeli desettitoči protestirali proti Netanjahujevi vladi

V izraelskem Tel Avivu se je že tretjo soboto zapored zbralo na desettisoče ljudi, ki so protestirali proti vladi premierja Benjamina Netanjahuja. Med drugim so mahali z izraelskimi zastavami, nosili transparente z napisi Ustavite konec demokracije ter slike Netanjahuja s pripisom "zločinec", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Protesti so bili znova osredotočeni predvsem na reforme, ki jih načrtuje pravosodni minister Jariv Levin in ki bodo oslabile pravosodni sistem. Med drugim reforma predvideva, da bi večina v parlamentu lahko razveljavila odločitve vrhovnega sodišča, ki mu je Levin v preteklosti večkrat očital pretirano vmešavanje v politične odločitve. Spremenili naj bi tudi sestavo organa, ki imenuje sodnike.

Dodaten zagon je protestom dala odločitev vrhovnega sodišča iz minulega tedna, da mora Netanjahu zamenjati pravnomočno obsojenega ministra za zdravje in notranje zadeve Arja Derija, ki je sicer eden ključnih članov vlade in vodi ultraortodoksno judovsko stranko Šas.

Na Švedskem zažgali Koran

V Švedski prestolni Stockholm so potekali trije protesti, ki so se nanašali na Švedsko kandidaturo za vstop v obrambno zavezništvo Nato in turško nasprotovanje temu. Na enem izmed protestov je desni politik Rasmus Paludan zažgal izvod Korana. Ta poteza je povečala napetosti med Švedsko in Turčijo v času, ko Stockholm potrebuje podporo Ankare za vstop v Nato. Turčija je dejanje obsodila. Zunanje ministrstvo je zapisalo, da je nesprejemljivo, da se pod krinko svobode izražanja dovoli dejanje, uperjeno proti muslimanom.

V mestu je potekal še ločen protest v podporo Kurdom in proti švedski kandidaturi za vstop v Nato. Pred veleposlaništvom pa se je zbrala tudi skupina proturških demonstrantov. Za vse tri dogodke je policija izdala dovoljenja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.