Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je prepoznal separatistični regiji na vzhodu Ukrajini kot neodvisni. Vodji proruskih separatističnih regij na vzhodu Ukrajine sta se namreč na Putina obrnili s prošnjo za priznanje neodvisnosti. Britanski Guardian poroča, da je Putin že napotil rusko vojsko na ozemlje teh dveh samooklicanih ljudskih republik na misijo ohranjanja miru.
Voditelja dveh separatističnih republik na vzhodu Ukrajine sta se obrnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pozvala, naj prizna njuno neodvisnost. Po poročanju BBC naj bi bila vodja Donecka Denis Pušilin in vodja Luganska Leonid Pasečnik v Moskvi. Putin je ti regiji danes priznal kot neodvisni in že podpisal odlok o njunem priznanju. Po poročanju Guardianovega dopisnika iz Moskve je Putin na območje samooklicanih ljudskih republik po podpisu odloka že poslal rusko vojsko na misijo ohranjanja miru.
Putin has ordered his military to go to Donetsk and Luhansk regions in order to carry out "peacekeeping functions." In text of the presidential order he signed today recognizing Donetsk and Luhansk People's Republics. Russia officially occupying parts of Ukraine's Donbas region.
— Andrew Roth (@Andrew__Roth) February 21, 2022
Zvečer je ruski predsednik prek televizije nagovoril državljane. V 55-minutnem govoru se je osredotočil na zgodovino odnosov med Rusijo in Ukrajino. Situacija postaja kritična, je dejal. “Ukrajina ni zgolj sosednja država, ampak je del naše zgodovine,” je rekel Putin in dodal, da je moderno Ukrajino ustvarila Rusija.
Poudaril je gospodarsko pomoč Rusije Ukrajini. Ukrajina ni imela stabilnega političnega vodstva, je dejal. “Zahodna usmeritev Ukrajine ni namenjena ustvarjanju boljših pogojev za prebivalce,” je še povedal. Trenutne razmere v Ukrajini so po oceni Putina zaskrbljujoče – izpostavil je, da so bile po odcepitvi od Rusije izgubljene službe, številne dobrine pa so se podražile. “Ukrajina je nadzirana od zunaj,” je dejal Putin. “Ali Ukrajinci razumejo te odločitve? Ali vedo, da so njihovi voditelji zgolj lutke,” se je spraševal.
Po besedah Putina se Ukrajina pripravlja na vojno proti Rusiji. Dodal je, da ima tehnologijo za jedrsko orožje, te tehnologije naj bi imeli še iz časa Sovjetske zveze. “Ne moremo drugače, kot reagirati na to. Ukrajina ne sme postati še ena grožnja naši državi. Ukrajino oborožujejo, še posebej ZDA,” je povedal Putin. Ruski predsednik je izpostavil še vojaške vaje Nata v regiji. “Vsaka država se lahko sama odloča o vstopu v vojaška zavezništva,” je dejal Putin in dodal, da pridružitev zavezništvom hkrati ne sme ogroziti varnosti druge države.
“Rusija ima pravico ukrepati, da obrani svojo varnost”
Vojaška napetost se bo stopnjevala, je rekel Putin. “Vidijo nas kot psa, ki laja na karavano,” je dejal glede tega, da Nato premika svojo vojaško infrastrukturo bližje meji z Rusijo. “Pripravljeni smo se pogajati, a zgolj o pogojih kot celoti,” je dejal Putin. Ponovil je zahteve Rusije, da se Nato ne širi na vzhod, da ne nameščajo vojaške infrastrukture ob mejo z Rusijo ter da se stanje vrne v leto 1997, ko je bil podpisan sporazum med Natom in Rusijo. “Zahodni partnerji so to znova ignorirali,” je dodal. “Rusija ima pravico ukrepati, da obrani svojo varnost. Tako bomo ukrepali,” je rekel.
“Kijev ne zanima mirna rešitev. Želijo ‘blitzkrieg’, kot je bilo to leta 2014,” pa je Putin komentiral stanje v Donbasu. Zato se je odločil, da prizna neodvisnost Donecka in Luganska.
Odločitev Putin najprej sporočil Scholzu in Macronu
Da bo podpisal odlok o priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska, je Putin po telefonu sporočil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Macron in Scholz sta po navedbah Kremlja v telefonskih pogovorih s Putinom “izrazila razočaranje” nad odločitvijo.
Po poročanju APF, ki se sklicuje na uradne vire, je v obstreljevanju na fronti umrl civilist. 52-letni moški je bil ubit v napadu na naselje Novolugansk približno 35 kilometrov severno od Donecka, trdnjave ruskih separatističnih upornikov. Gre za prvo uradno potrjeno civilno žrtev letos v konfliktu na vzhodu Ukrajine, ki je od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, zahteval več kot 14.000 življenj. V obstreljevanju naj bi po podatkih policije umrla še dva ukrajinska vojaka, štirje naj bi bili poškodovani.
O priznanju so danes najprej spregovorili na seji ruskega sveta za nacionalno varnost. “Cilj današnjega srečanja je, da prisluhnemo kolegom in se odločimo o naslednjih korakih na tem področju,” je na seji dejal Putin. Priznanje neodvisnosti Putinu omogoča, da bi lahko Rusija v ti regiji poslala svoje vojaške sile in trdila, da posreduje kot zaveznica pri zaščiti separatističnih območji pred Ukrajino. K priznanju neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk je minuli teden Putina pozvala ruska duma.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi teh napovedi zahteval izredno srečanje varnostnega sveta Združenih narodov. To je že drugič, ko Zelenski zahteva izredno srečanje varnostnega sveta.
Putin: Moratorij na ukrajinsko članstvo v Natu ne bi bil rešitev za krizo
Na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost je Putin danes dejal, da moratorij na ukrajinsko članstvo v zvezi Nato ne bi pomenil rešitve za napetosti med Rusijo in Zahodom, ki vladajo zaradi ukrajinske krize. “To ni moratorij za nas, ampak bi bil to moratorij zanje,” je rekel. Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. “To ne bi bil znak popuščanja nam,” je glede moratorija še povedal ruski predsednik. Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.
Moskva želi preprečiti vstop svoje sosede v zavezništvo ter od Nata in ZDA zahteva pisna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zahod to zavrača. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem tudi v luči grožnje ruske invazije na Ukrajino zahteva jasen časovni okvir pridružitve svoje države zvezi Nato.
V primeru, da Rusija napade Ukrajino, bodo sankcije usmerjene tudi proti plinovodu Severni tok 2, je napovedal avstrijski kancler Karl Nehammer. Plinovod, ki povezuje Rusijo in Nemčijo je že zgrajen, a še čaka odobritev nemških in evropskih regulatorjev. V primeru napada plinovod ne bo dobil dovoljenja, Nehammerjeve besede povzema Reuters.
Rusija trdi, da je uničila dve ukrajinski vojaški vozili
Tudi danes pa je bilo na tem območju precej napeto. Rusija trdi, da je v incidentu uničila dve ukrajinski vojaški vozili, ki naj bi mejo prestopili, da bi izvedli napad. V dogodku naj bi umrlo pet oseb. Po poročanju Financial Times gre za prvi neposredni spopad med ukrajinskimi in vojaškimi silami, odkar je Moskva na meji mobilizirala 190.000 vojakov. Ukrajina je te navedbe odločno zanikala. Vozili naj bi sicer odkrili ob 6. uri zjutraj v obmejni vasi Mityakinskaya. Po navedbah Moskve naj bi Ukrajina na rusko ozemlje poslala dve vozili, ruske sile pa so jih uničile s protitankovskim orožjem, piše Financial Times. Med ruskimi vojaki ni bilo žrtev. Rusija dokazov za svoje trditve sicer ni predložila.
Moskva: Ukrajinski izstrelek je zadel prostore ruske obveščevalne službe
Moskva pa ja danes tudi sporočila, da je topniški izstrelek, ki je priletel z ozemlja Ukrajine, zadel in uničil manjši objekt v ruski regiji Rostov ob rusko-ukrajinski meji, ki ga uporablja ruska obveščevalna služba FSB. Pri FSB so objavili tudi krajši video posnetek, na katerem je videti manjše poslopje s porušeno streho in zidovi, iz ruševin katerega se še dviga ruska zastava.
V Rusiji so sicer medtem odprli kazensko preiskavo zaradi ukrajinskih topniških granat, ki naj bi eksplodirale v regiji Rostov. Po navedbah ruskega preiskovalnega odbora imajo dokaze, da so neznane osebe v Ukrajini to soboto ob 5. uri zjutraj z raketometom na ozemlje Rusije izstrelile najmanj dva izstrelka, ki pa na srečo nista zadela naseljenih območij.
Podobno kot trditve o sobotnem napadu je ukrajinska vojska danes že zavrnila tudi najnovejše očitke o napadu na objekt FSB, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Ne moremo jim preprečiti širjenja lažnih novic, vedno pa poudarjamo, da ne streljamo na civilno infrastrukturo ali na neko ozemlje v regiji Rostov ali kaj takega,” je novinarjem povedal tiskovni predstavnik vojske Pavlo Kovalčuk.
Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo poskusi širjenja panike med civilisti
V vojaškem obstreljevanju je bil na obrobju mesta Doneck ubit civilist, rudar, ki je bil na poti na delo. V ločenem granatnem napadu je bil ubit pripadnik milice, eden pa je bil huje ranjen, so sporočile sile samooklicane Ljudske republike Doneck. Poleg tega naj bi se v Donecku razstrelil “ukrajinski saboter”, ki je skušal podtakniti bombo pri železniški postaji. Kot so dodali, razmere ostajajo kritične, saj ukrajinska vojska “nadaljuje s poskusi zaostrovanja napetosti in širjenja panike med civilisti”, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Nasilje na vzhodu Ukrajine, kjer konflikt med Kijevom oziroma ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti sicer traja že vse od leta 2014, se je zaostrilo konec prejšnjega tedna. Oblasti Ljudskih republik Doneck in Lugansk so zato v petek pozvale k množični evakuaciji civilistov v sosednjo Rusijo, v soboto pa napovedale splošno mobilizacijo za boj sposobnih moških.
Zahod z ZDA na čelu sicer opozarja, da je zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine del ruskega scenarija ustvarjanja lažnih provokacij oziroma pretveze za napad na Ukrajino. Za napade naj bi bili tako načeloma odgovorni separatisti ob podpori Moskve, medtem ko ukrajinske enote nanje naj ne bi odgovarjale. Medtem so iz Bele hiše sporočili, da se je predsednik Joe Biden pripravljen sestati z Vladimirjem Putinom, če Rusija pred tem ne napade Ukrajine. V četrtek pa se bosta v Ženevi srečala zunanja ministra Rusije in ZDA, Sergej Lavrov in Antony Blinken, so iz Moskve sporočili po izrednem zasedanju ruskega varnostnega sveta.
Rusija naj bi v primeru invazije načrtovala hude kršitve človeških pravic
Ruska stran v primeru invazije na sosednjo državo tam načrtovala hude kršitve človekovih pravic, kot so usmrtitve in ugrabitve. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih v Ženevi Bathsheba Nell Crocker je v pismu visoki komisarki ZN za človekove pravice Michelle Bachelet po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisala, da imajo ZDA verodostojne informacije, ki nakazujejo, da pripravljajo ruske sile poimenske sezname Ukrajincev, ki bi jih po vojaškem zavzetju “usmrtili ali poslali v taborišča”.
Kot še piše v pismu, ki ga je pridobila dpa, podatki ameriških obveščevalcev pričajo, da namerava ruska vojska mirne proteste razgnati s pomočjo “smrtonosnih ukrepov”, zato se ZDA bojijo, da bo – podobno kot ob prejšnjih ruskih akcijah – prišlo do mučenja. Tarča tega bi bili ljudje, ki bi se uprli Rusom, “vključno z ruskimi in beloruskimi disidenti v izgnanstvu v Ukrajini, novinarji in protikorupcijskimi aktivisti ter ogroženimi skupinami, kot so verske in etnične manjšine ter osebe LGBTQI+”.
Preberite še:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje