Posnetek izraelskega drona nad humanitarnim konvojem (Foto: PROFIMEDIA)
Dan po incidentu, v katerem so izraelski vojaki streljali na množico Palestincev, ki so obkolili humanitarni konvoj, se nadaljujejo obsodbe smrtonosnega napada na civiliste. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da so te smrti popolnoma nesprejemljive, omejevanje dostave hrane pa je označil za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava. V Beli hiši medtem ocenjujejo, da bo incident zapletel občutljiva pogajanja o prekinitvi ognja. Od Izraela bodo zahtevali odgovore. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa sta pozvala k neodvisni preiskavi. Pozivu so se pridružili tudi v Parizu in Berlinu.
Svetovni voditelji so zgroženi nad četrtkovim incidentom v Gazi, v katerem je izraelska vojska streljala na množico, ki je obkolila humanitarni konvoj. Kot smo poročali, je v streljanju in kaosu, ki je sledil, umrlo 112 ljudi in bilo ranjenih še najmanj 760 ljudi. Eden od Palestincev, ki je bil udeležen v streljanju, je za britanski BBC dejal, da je veliko ljudi umrlo tudi zato, ker so jih v paniki povozili tovornjakarji.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v četrtek obsodil streljanje izraelske vojske na Palestince, ki so v Gazi čakali na humanitarno pomoč, in izrazil zgroženost nad “tragičnim človeškim davkom konflikta”. Da dogajanje v Gazi po mesecih spopadov lahko še vedno šokira, pa je v odzivu dejal koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil zgroženost nad novicami o “še enem pokolu med civilisti v Gazi, ki obupano čakajo na humanitarno pomoč”. “Te smrti so popolnoma nesprejemljive. Omejevanje dostave hrane je resna kršitev mednarodnega humanitarnega prava,” je zapisal na omrežju X in ponovno pozval k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo.
Predsednik ZDA Joe Biden je prepričan, da bo incident zapletel že tako občutljiva pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi. Tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller pa je dodal, da bo Washington pozorno spremljal prihajajočo preiskavo dogodka in zahteval odgovore.
Izraelska vojska sicer hude obtožbe zavrača. Tiskovno predstavništvo vojske je za BBC dejalo, da je množica obkolila konvoj tovornjakov s pomočjo in začela plezati nanje, pri čemer naj bi nekateri plenili zaloge in v prerivanju do smrti poteptali druge Palestince. Izraelski tankisti naj bi “previdno poskušali razgnati množico z opozorilnimi streli”, vendar so se umaknili, ko so stvari ušle izpod nadzora. Ob tem so zatrdili, da ljudi okoli konvoja niso napadli, da pa se je skupina civilistov približala vojakom na bližnji kontrolni točki. Ker so se vojaki počutili ogrožene in civilisti niso upoštevali opozorilnih strelov, je vojska streljala nanje, so predstavniki oboroženih sil navedli v odgovoru za BBC.
Uničeni rešilec pred bolnišnico v Han Junisu (Foto; PROFIMEDIA)
V EU pozivi k preiskavi
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta pozvala k neodvisni preiskavi. Michel je na družbenem omrežju X zapisal, da je “pretresen in zgrožen nad včerajšnjim pobojem nedolžnih civilistov v Gazi, ki so obupano čakali na humanitarno pomoč”. Opozoril je, da mednarodno pravo ne dopušča dvojnih meril, in dodal, da je treba takoj sprožiti neodvisno preiskavo in odgovorne privesti pred roko pravice. “Nujno potrebujemo prekinitev ognja, da bi humanitarna pomoč, ki jo zagotavljajo ustrezno financirane specializirane agencije, kot je agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, dosegla civiliste,” je dejal.
Predsednica Evropske komisije von der Leyen pa je sporočila, da je “globoko vznemirjena zaradi podob iz Gaze.” “Treba je storiti vse, da se razišče, kaj se je zgodilo, in zagotovi preglednost,” je von der Leyen zapisala na družbenem omrežju X. Ob tem je poudarila, da je humanitarna pomoč rešilna bilka za tiste v stiski in dostop do nje mora biti zagotovljen.
Za neodvisno preiskavo okoliščin dogodka sta se zavzeli tudi Francija in Nemčija. “Zaprosili bomo za pojasnila in potrebna bo neodvisna preiskava, ki bo pokazala, kaj se je zgodilo,” je dejal zunanji minister Stephane Sejourne za televizijo France Inter.
Zatrdil je, da Francija ne bo uporabljala “dvojnih standardov” za konflikt na Bližnjem vzhodu. “To velja, ko Hamas označimo za teroristično skupino, vendar pa moramo tudi stvari imenovati s svojim imenom, ko se v Gazi dogajajo grozodejstva,” je povedal. Če bi preiskava ugotovila, da je bilo izraelsko streljanje vojni zločin, potem “očitno to postane stvar pravosodja”, je dodal. “Izraelska vojska mora v celoti raziskati, kako je lahko prišlo do množične panike in streljanja,” pa je na omrežju X sporočila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je, kot je zapisala, ob poročilih iz Gaze pretresena. Pri tem je prav tako pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v Gazi.
Foto: Saleh Salem/REUTERS
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je na omrežju X obsodil incident in opozoril, da so bili palestinski civilisti znova tarča izraelskih vojakov. Zunanje ministrstvo v Parizu pa je opozorilo, da vse več civilistov trpi zaradi lakote in bolezni, ter Izrael pozvalo k spoštovanju mednarodnega prava. Oblasti v Italiji in Španiji so medtem pozvale k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je obsodilo streljanje izraelskih sil na Palestince in ponovno pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja, zaščiti civilistov ter zadostni dostavi humanitarne pomoči po vsej Gazi.
Turčija je Izrael obtožila, da je zagrešil nov zločin in obsodil prebivalce Gaze na lakoto. “Dejstvo, da Izrael tokrat cilja na nedolžne civiliste v vrsti za humanitarno pomoč, je dokaz, da si zavestno in kolektivno prizadeva uničiti palestinsko ljudstvo,” je sporočilo turško zunanje ministrstvo. Katarsko zunanje ministrstvo pa je opozorilo, da bi Izrael lahko s svojim ravnanjem dokončno spodkopal mednarodna prizadevanja za uresničitev rešitve dveh držav in s tem utrl pot širjenju nasilja v regiji. Zunanje ministrstvo Savdske Arabije je poudarilo potrebo po prekinitvi ognja ter mednarodno skupnost pozvalo, naj zavzame odločno stališče in prisili Izrael, da spoštuje mednarodno humanitarno pravo, omogoči evakuacijo ranjenih in dostavo humanitarne pomoči.
Evropska komisija bo še naprej financirala UNRWA
Evropska komisija je po preučitvi nadaljnjih izplačil agenciji Združenih narodov za podporo palestinskim beguncem UNRWA danes sporočila, da ji bo prihodnji teden izplačala 50 milijonov evrov. Kot so na komisiji napovedali konec januarja, so v luči obtožb, povezanih z vpletenostjo uslužbencev UNRWA v napade palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra, preučili nadaljnja plačila agenciji. V današnjem sporočilu za javnost so pozdravili preiskavo, ki jo izvaja urad ZN za notranji nadzor, in vzpostavitev neodvisne preiskovalne skupine pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice Catherine Colonna.
V pogovorih s komisijo je agencija zagotovila, da je pripravljena preiskati svoje uslužbence, da bi potrdila, da niso sodelovali v Hamasovih napadih. Prav tako se je strinjala z revizijo neodvisnih zunanjih strokovnjakov, imenovanih s strani EU. V okviru te revizije bodo pregledali nadzorne sisteme, namenjene preprečevanju morebitne vpletenosti njenih zaposlenih v teroristične aktivnosti. Agencija pa se je strinjala tudi z okrepitvijo svojega oddelka, pristojnega za notranje preiskave. “UNRWA in komisija sta danes potrdili strinjanje o teh točkah. Na podlagi tega in izmenjavi pisem z UNRWA, v katerih je ta potrdila svoje zaveze, ji bo komisija izplačala prvi obrok v vrednosti 50 milijonov evrov od 82 milijonov, predvidenih za UNRWA v letu 2024,” so navedli na komisiji. Plačilo bodo predvidoma izvedli v prihodnjem tednu.
Drugi in tretji obrok po 16 milijonov evrov finančne podpore pa bodo izplačali kasneje na podlagi uresničitve dogovora. V Bruslju so obenem napovedali, da bodo prek mednarodnih partnerjev, kot sta Rdeči križ in Rdeči polmesec, letos za podporo palestinskemu prebivalstvu namenili še 68 milijonov evrov. “Palestincem v Gazi in drugod v regiji stojimo ob strani. Nedolžni Palestinci ne bi smeli plačevati cene za zločine teroristične skupine Hamas. Soočajo se z grozljivimi pogoji, pri čemer so zaradi pomanjkanja dostopa do hrane in drugih osnovnih potrebščin ogrožena njihova življenja,” je odločitev za dodatno finančno podporo utemeljila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je ob tem sporočil, da je komisija danes iz proračuna za humanitarno pomoč namenila 16 milijonov evrov za hrano, medicinsko opremo, zatočišča, izobraževanje in psihosocialno pomoč za civiliste v palestinski enklavi Gaza. EU bo sicer letos za humanitarno pomoč Palestincem namenila 125 milijonov evrov. Lenarčič je ob tem opozoril na “katastrofalne humanitarne razmere v Gazi”, ki je od 7. oktobra lani tarča silovitih napadov izraelske vojske. Pozivi k neovirani dostavi humanitarne pomoči po vsej Gazi so se še okrepili po četrtkovem streljanju izraelskih sil na Palestince.
Biden naznanil dostavo humanitarne pomoči v Gazo iz zraka
ZDA bodo v naslednjih dneh začele dostavljati humanitarno pomoč Palestincem v Gazi iz zraka, je danes pred pogovorom z italijansko premierko Giorgio Meloni v Beli hiši napovedal predsednik ZDA Joe Biden. “Grozljiva vojna je ujela nedolžne ljudi, ki ne morejo nahraniti svojih družin, in videli ste, kaj se dogaja, ko skušajo priti do pomoči. Moramo storiti več in ZDA bodo v prihodnjih dneh storile več,” je napovedal.
V izraelskem napadu na sirsko obmorsko mesto trije mrtvi
V izraelskem napadu iz zraka na obmorsko mesto Banias na vzhodu Sirije so bili danes ubiti trije ljudje, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Po podatkih organizacije s sedežem v britanskem Coventryju je bil to že tretji izraelski napad na cilje v Siriji v zadnjih treh dneh, poročajo tuje tiskovne agencije. Po navedbah observatorija so zgodaj davi v središču Baniasa odjeknile tri močne eksplozije. Cilj napada naj bi bila vila, v kateri je imela zatočišče “skupina, povezana z Iranom”. Stavba je bila uničena, med ubitimi pa so bili iranski vojaški svetovalec in še dve osebi, ki nista bili iz Sirije. Še sedem ljudi naj bi bilo ranjenih.
Od začetka državljanske vojne v Siriji leta 2011 je Izrael izvedel že več sto raketnih napadov na cilje v tej državi, večinoma na položaje proiranskih oboroženih skupin, pa tudi sirske vojske. Z njimi naj bi želel preprečiti, da bi Iran in z njim povezane oborožene skupine razširili svoj vpliv v Siriji. Napade je po začetku vojne s Hamasom oktobra lani okrepil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje