Napetost med državama in ujeti ljudje: kaj se dogaja na perujsko-čilski meji?

Alexander Infante/REUTERS

Na območju meje med Čilom in Perujem je v težkih razmerah po navedbah tiskovne agencije Reuters obstalo več sto ljudi, ki za potovanje do cilja – večina naj bi se prek ozemlja Peruja želela vrniti v domov – nimajo ustreznih dokumentov. Ob tem ko niti oblasti v Limi niti oblasti v Santiagu de Chile nočejo sprejeti odgovornosti oziroma poskrbeti za "ujete", se je napetost v odnosih med Perujem in Čilom te dni povečala.

Okoli dvesto migrantov, po navedbah Združenih narodov je večina iz Venezuele, Kolumbije oziroma Haitija, se je po “zaslugi” čilskih in perujskih oblasti znašlo v neizmerno težkem položaju. Iz Čila, kjer ne morejo ostati, so se prek Peruja po lastnih besedah nameravali vrniti domov, a so jim to preprečili perujske varnostne sile. Ker so brez dokumentov, zdaj ne morejo niti nazaj v Čile niti naprej v Peru. Tako ostajajo na območju Tacne, na perujski strani meje med tema južnoameriškima državama, navaja BBC Mundo.

“Pustite nas prečkati. Pustite nam prečkati do Venezuele, prosim. Z mano so trije otroci,” je perujske oblasti po navedbah BBC Munda pozvala Venezuelka, ena od migrantov, ki so se znašli med dvema državama. Več ljudi je, kot poročajo mediji in je razvidno iz fotografij, ob tem obstalo na čilski strani meje.

Zaradi velike gospodarske in socialne krize je Venezuelo po podatkih Združenih narodov zapustilo več kot sedem milijonov ljudi. Večina se je zatekla v sosednjo Kolumbijo, priljubljena destinacija pa je (bil) tudi Čile, kjer je po podatkih iz leta 2020 živelo pol milijona Venezuelcev (to je po navedbah omenjenega medija predstavljalo tretjino tujcev v tej južnoameriški državi). V zadnjih letih naj bi sicer Čile zapustilo več Venezuelcev, kot jih je v državo prispelo. Po podatkih, ki jih navaja tiskovna agencija Reuters, pa medtem v Peruju živi poldrugi milijon Venezuelcev, ki so v državo večinoma pripotovali od leta 2017.

BBC Mundo navaja, da so med “ujetimi” na območju perujsko-čilske meje med drugimi ženske, tudi nosečnice, otroci in starejši – nekateri naj bi imeli različne vizume za bivanje v Čilu, drugi pa naj bi imeli s sabo samo dokumente države, iz katere prihajajo, saj so v Čile pripotovali na nezakonit način.

Ker ne morejo nikamor, veliko ljudi tabori na prostem, še poroča BBC Mundo. A pogoji za to so zelo težki, možnosti za vzdrževanje higiene so zelo omejene. Urad Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da so ti ljudje brez živil, vode, nastanitve ter da ni poskrbljeno za sanitarije. Tudi vremenski pogoji so tam zelo zahtevni – podnebje je negostoljubno, kot je značilno za puščavo Atakama. Noči so zelo mrzle, dnevi pa vroči, navaja tiskovna agencija AP.

Napetost na relaciji Lima–Santiago de Chile

Tako Čile kot Peru sta zaradi premikov migrantov poostrila varnost na svojih mejah. Perujska predsednica Dina Boluarte je v sredo za območje ob meji razglasila izredne razmere, ki policiji in vojski omogočijo, da izvajata operacije za nadzorovanje migracij. Po navedbah perujskega ministra za notranje zadeve Vicenteja Romera so na obmejno območje napotili okoli 390 policistov in okoli 300 vojakov, poroča tiskovna agencija Reuters.

“Ne bomo dovolili nezakonitih vstopov ali napadov na policijo,” je ob tem povedal Romero.

Oblasti v Limi so v luči krize, ki se je sicer zaostrovala v zadnjih tednih, čilskega (levičarskega) predsednika Gabriela Borica pozvale, naj Čile vendarle nadzira svoje meje. Pritisk Peruja pa se je, tako BBC Mundo, še okrepil po tem, ko se je razširila informacija, da naj bi čilski vojaki migrantom pomagali nezakonito prečkati mejo med državama. Po pisanju osrednjega španskega časopisa El País je oblasti v Čilu sicer še posebej razjezila izjava župana Tacne Pascual Güisa, ki je čilskega predsednika opisal kot “neodgovornega”.

Čilski minister za zunanje zadeve Alberto van Klaveren je za tem v četrtek na pogovor poklical perujskega veleposlanika v Čilu Jaimeja Pomareda. Protest naj bi Čile prav tako izrazil v diplomatski noti.

“Regija ni bila zmožna oblikovati dogovorov za rešitev migrantske krize. Vsaka država deluje enostransko, nihče noče prevzeti odgovornosti. To se ne bo rešilo, če ne bomo ukrepali skupaj,” je razmere za BBC Mundo komentirala Mayra Feddersen, profesorica s pravne fakultete Univerze Adolfo Ibáñez v Čilu.

V Čilu sicer v zadnjem obdobju uvajajo strožje ukrepe, ki naj bi zamejili priseljevanje. Pred tedni je denimo pristojno čilsko ministrstvo odločilo, da bodo tožilci zahtevali preventivni pripor za vse (tujce), ki so osumljeni kaznivih dejanj, a svoje identitete ne bodo mogli dokazati z ustreznim dokumentom. Spodnji dom čilskega kongresa pa naj bi, tako AP, prav tako razpravljal o zakonodaji, po kateri bi bile nezakonite migracije kaznovane z zaporom.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.