
Zaradi vedno hujše vročine vsako leto v povprečju umre že 546.000 ljudi. Kot opozarjajo raziskovalci, to na letni ravni pomeni, da zaradi naraščajočih temperatur vsako minuto umre ena oseba. V študiji vplivov podnebnih sprememb na zdravje, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Lancet, znanstveniki opozarjajo, da je odmik od fosilnih goriv nujen.
Oglaševanje
Naraščajoče temperature, ki so posledica podnebne krize, med ljudmi terjajo visok davek, opozarja študija vplivov podnebnih sprememb na zdravje, ki jo je pripravilo 128 strokovnjakov in več kot 70 akademskih institucij.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Lancet, po poročanju Guardiana ugotavlja, da se je število smrti, povezanih s hudo vročino, od 90. let povečalo za 23 odstotkov. Raziskovalci so pri tem upoštevali tudi rast svetovne populacije. V povprečju je med letom 2012 in 2021 zaradi hude vročine vsako leto umrlo 546.000 ljudi.
Oglaševanje
"To je na letni ravni približno ena smrt, povezana z vročino, na minuto," je za Guardian dejal Ollie Jay z univerze v Sydneyju, ki je sodeloval pri raziskavi. "Ljudi nenehno opozarjamo, da lahko toplotni stres prizadene vsakogar in da je lahko smrtonosen. Veliko ljudi tega ne razume, kot ne razumejo, da je vsako smrt zaradi vročine mogoče preprečiti," je še dodal.
V študiji so raziskovalci poudarili, da je bil človek vročini, ki je ogrožala njegovo življenje, povprečno izpostavljen 19 dni na leto. Za 16 od teh dni je direktno krivo globalno segrevanje, ki ga je povzročil človek. Tako je bilo lani zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam izgubljenih 639 milijard delovnih ur, ugotovitev raziskave povzema Guardian.

Smrtonosno pa ni le naglo dvigovanje temperatur. Raziskovalci v študiji opozarjajo na onesnaženost zraka, k čemur z dimom prispevajo tudi gozdni požari, ki jih je zardi vročinskih valov in suše vse več. Zaradi dima ob požarih so leta 2024 zabeležili rekordnih 154.000 smrti. Vse več ljudi je zaradi suše in vročine tudi na pragu lakote.
Oglaševanje
Raziskovalci so v študiji poudarili nujno opustitev in nadomestitev fosilnih goriv. Izpostavili so, da so kljub njihovi škodljivosti vlade po svetu leta 2023, ki je drugo najtoplejše v zgodovini, namenile za 821 milijard evrov neposrednih subvencij za fosilna goriva. Ob tem so dodali, da je leta 2023 15 držav, med njimi Savdska Arabija, Egipt, Venezuela in Alžirija, pri subvencijah za fosilna goriva porabilo več denarja, kot pa za zdravstvo.
"Uničevanje življenj se bo nadaljevalo, dokler ne bomo končali z odvisnostjo od fosilnih goriv. Vidimo, kako ključni voditelji, vlade in korporacije odstopajo od podnebnih zavez in ljudi izpostavljajo vse večjemu tveganju," je za Guardian dejala vodja raziskave z Univerzitetnega kolidža v Londonu Marina Romanello.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje